Do razprave je prišlo na zahtevo Venezuele, ki jo podpirata tudi Rusija in Kitajska. Povod so ameriške operacije v Karibskem morju, kjer naj bi uničevali čolne z domnevno tihotapsko vsebino, zasegali tankerje in kopičili vojaške sile. Ameriški veleposlanik Mike Waltz je to utemeljil z bojem proti narkokartelu de los Soles, ki naj bi ga podpirala venezuelska oblast z dobički od prodaje nafte.
V slovenskem imenu je nastopil veleposlanik Samuel Žbogar, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi posledic za širšo regijo. Pozval je k spoštovanju mednarodnega prava, strpnosti in dialogu. Opozoril je tudi na poročila o pridržanju tujih državljanov v Venezueli brez dostopa do diplomatske pomoči, kar je označil za kršitev Dunajskih konvencij.
Kritične do ZDA so bile tudi nekatere države Latinske Amerike, ki niso članice Varnostnega sveta. Kuba je ameriško ravnanje označila za anahronistično, Nikaragva za piratstvo. Le Argentina se je vzdržala neposredne obsodbe Washingtona.
Venezuelski predstavnik je zatrdil, da so ZDA edina resnična grožnja regiji. Obtožil jih je, da pod pretvezo varnosti in boja proti drogam iščejo dostop do naravnih virov in ozemlja. »Ne gre za svobodo ali mamila, gre za nadzor nad nafto, rudniki in teritorijem,« je dejal.
Predstavnik ZN Haled Hiari je v imenu generalnega sekretarja Antonia Guterresa poudaril, da je dialog edina pot do trajnega miru. ZN ostajajo pripravljeni podpreti diplomatska prizadevanja, če bi se strani odločili za pogajanja.