Ferdinand (Ferdo) Seidl, ki je živel med letoma 1856 in 1942, je bil po poklicu učitelj, po raziskovalnem delu pa meteorolog, klimatolog, seizmolog, geolog, botanik in naravovarstvenik. Njegovo delo je zaznamovalo začetek sistematičnih raziskav vremena, potresov in narave na Slovenskem.
Generalni direktor agencije Jože Knez je ob obletnici dejal: »Seidlovo delo je tudi del naše identitete. Agencija za okolje je moderna, zaradi sodobnih tehnoloških izzivov izrazito v prihodnost usmerjena organizacija. Prav pa je, da se zavedamo, da gledano v času nismo edini, ki se ukvarjamo s področji našega dela. Smo namreč le ena v vrsti generacij, ki vsaka po svojih najboljših močeh doda svoj korak naprej k nadaljnjemu razvoju. Seidl je bil prvi, a današnji izzivi naših strok niso prav nič manjši. Potresi, klima, vreme, varstvo okolja in narave so po vsem tem času še vedno vede v središču družbenega zanimanja. Naj nas vodi enaka radovednost, enaka odgovornost in enaka predanost okolju in naravi, kot je vodila njega.«
Pred nagovorom je zbor ARSO zapel slovensko himno in pesem Lipa zelenela, nato so strokovnjaki predstavili različne plati Seidlovega dela.
Kustosinja Dolenjskega muzeja Marjeta Bregar je predstavila njegovo življenjsko pot. Rodil se je 10. marca 1856 v Novem mestu, kjer je 1. decembra 1942 tudi umrl. Po gimnaziji v Novem mestu je na Univerzi v Gradcu študiral prirodopis, matematiko in fiziko. Poučeval je v Krškem, kjer je ustanovil prirodopisni kabinet, nato pa dolga leta deloval kot profesor na realki v Gorici. Po upokojitvi se je vrnil v Novo mesto. Med drugim je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, svetnik dunajske vlade in od leta 1940 tudi dopisni član takrat ustanovljene Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
Meteorolog Miha Hadl iz Slovenskega meteorološkega društva je predstavil njegovo delo na področju vremena in podnebja. Seidl je leta 1884 objavil verjetno prvi meteorološki strokovni članek v slovenskem jeziku. Sledile so številne publikacije o vremenu in podnebju na Kranjskem, med njimi raziskave o ljubljanski osnovni toplini, klimi Krasa ter razporeditvi temperatur v Karavankah. Posebno mesto ima tudi obsežno delo Das Klima von Krain, objavljeno med letoma 1891 in 1902. Na njegovo pobudo je nastala meteorološka opazovalnica v Krškem.
Seizmologinja ARSO Ina Cecić je predstavila Seidlovo delo po ljubljanskem potresu leta 1895. Takrat je začel zbirati poročila o potresih in raziskovati njihove vzroke ter povezave s tektonskimi procesi. Več kot dvajset let je o potresnih dogodkih na Kranjskem in Goriškem poročal dunajski potresni komisiji.
Naravovarstvenik Peter Skoberne je spomnil na Seidlove pobude za varstvo narave. Med drugim je spodbujal zaščito gozdov na Gorjancih, dosegel zaščito izvira Gospodična ter prispeval k uveljavitvi imena Trdinov vrh. Njegovo delo je vodilo tudi v pripravo Spomenice, prvega celovitega naravovarstvenega programa v slovenskem prostoru.