Na Siciliji živi približno pet milijonov prebivalcev, glavno mesto Palermo pa ostaja upravno in kulturno središče. Geografski položaj na skrajnem jugu države omogoča zgodnjo pomlad in dolgo toplo obdobje, kar vpliva na vsakdanje življenje in kmetijstvo. Na otoku uspevajo citrusi, pistacije iz Bronteja in vinogradi na pobočjih Etne.
Etna, visoka več kot 3.300 metrov, je najvišji dejavni vulkan v Evropi. Njeni izbruhi praviloma niso uničujoči, so pa skozi stoletja preoblikovali pokrajino, prekrivali ceste in ustvarjali rodovitna tla, na katerih danes rastejo vinogradi ter druge kulture.
Sicilija nosi sledove številnih zgodovinskih obdobij. Otok so zaznamovali Grki, Rimljani, Bizantinci, Arabci, Normani in Španci. V Agrigentu stoji Dolina templjev z ohranjenimi grškimi svetišči, v Monrealu katedrala združuje normansko zasnovo, bizantinske mozaike in elemente islamskega izvora. Tudi Palermo razkriva preplet slogov, kjer se normanske palače srečujejo z arabskimi vplivi.
Posebno mesto ima kulinarika. Sicilska kuhinja združuje vplive različnih obdobij in ljudstev. Jedi, med njimi pasta alla Norma, arancini, caponata in cannoli, temeljijo na sestavinah z morja in kopnega. Pogoste so jajčevci, paradižnik, ribe, mandlji, rikota in citrusi.
Prehranjevanje na Siciliji ni le vsakodnevna potreba, temveč tudi družbeni dogodek. Tržnice v Palermu ostajajo prostori srečevanj, kjer se tradicija prenaša iz roda v rod, otok pa ohranja značaj prostora, kjer se prepletata zgodovina in narava.