Spanje je ključno za obnovo telesnih tkiv, utrjevanje spomina, uravnavanje hormonov in krepitev imunskega sistema. Ko ga ni dovolj, se telo znajde v stanju stalne pripravljenosti, kar poveča vnetje, oslabi obrambo pred okužbami in moti presnovne funkcije. To vodi v nihanje krvnega sladkorja, težave s težo, pospešeno staranje in večje tveganje za bolezni srca in ožilja.
Spremenjena je tudi proizvodnja hormonov, kot so melatonin, kortizol in leptin, kar se kaže v težavah s koncentracijo, nihanju razpoloženja in motenem apetitu.
Zdravniki svetujejo, da si posamezniki prizadevajo za redni urnik spanja, tudi ob vikendih. Pomembno je mirno in temno okolje brez svetlobnih in zvočnih motenj ter dovolj hladen in prezračen prostor. Zvečer se priporoča izogibanje zaslonom, saj modra svetloba zavira nastanek melatonina, hormona, ki pripravlja telo na spanec.
Lahka večerja brez alkohola in kofeina ter umirjena rutina pred spanjem – kot so topla prha, sprostitvene vaje ali tiha glasba – pomagajo telesu, da se umiri in pripravi na počitek. Spanje ni razvada, temveč nujen temelj zdravja, ki ga ni mogoče nadomestiti z ničemer drugim.