Srbija z lex specialis za Kushnerjev hotel sprožila burne odzive doma in v tujini

Srbske oblasti so ta teden sprožile ostre odzive domače in mednarodne javnosti s predlogom posebnega zakona, ki naj bi omogočil izgradnjo luksuznega hotela ameriškega investitorja in zeta predsednika Donalda Trumpa, Jareda Kushnerja, na mestu porušenega nekdanjega vojaškega kompleksa v središču Beograda. Projekt je sicer zastal zaradi preiskave domnevnega ponarejanja dokumentacije, s katero je bil objektu odvzet status kulturnega spomenika.

Srbija z lex specialis za Kushnerjev hotel sprožila burne odzive doma in v tujini

Kushnerjevo podjetje Affinity Global Development je z vlado Srbije lani sklenilo pogodbo o revitalizaciji območja nekdanjega sedeža jugoslovanskega ministrstva za obrambo, poškodovanega v Natovem bombardiranju leta 1999. Lokacijo so mu oblasti oddale v 99-letni najem, pred tem pa je vlada objektom odvzela status kulturnega spomenika. Na mestu porušenega poslopja naj bi zrasel luksuzen kompleks z več kot 1500 stanovanji, hotelom, poslovnimi prostori in tudi spominskim centrom za žrtve bombardiranja.

Kmalu po objavi projekta je državno tožilstvo začelo preiskavo proti vodji zavoda za zaščito kulturne dediščine, Goranu Vasiću, zaradi suma ponarejanja uradnega predloga, s katerim je bil objektu odvzet zaščiteni status. Gradnja je bila začasno ustavljena.

Zdaj pa vlada s posebnim zakonom – t. i. lex specialis – poskuša projekt znova zagnati. Zakon se je v parlamentarni postopek uvrstil izredno hitro: v nedeljo se je pojavil kot pobuda skupine 110 poslancev vladajoče stranke, v torek pa že prišel na dnevni red seje. Takšen pristop je po oceni poslovnega portala Forbes Srbija brez precedensa in bi lahko postal nevaren vzorec za prihodnje velike investicije mimo ustaljenih postopkov.

Poseben zakon ni prvi te vrste v Srbiji – oblast je podobne zakonske rešitve že sprejemala za infrastrukturne projekte – vendar analitiki tokrat opozarjajo, da gre za poseg, ki spreminja pravila igre v korist točno določenega zasebnega projekta, obenem pa odpira vrata politizaciji varovanja kulturne dediščine.

Na potezo srbske oblasti so se ostro odzvale tudi tri mednarodne organizacije za varstvo kulturne dediščine ter Svet evropskih arhitektov (ACE). V javnem pismu opozarjajo, da bi rušenje modernističnega objekta pomenilo izbris pomembnega zgodovinskega in arhitekturnega spomenika ter škodovalo mednarodnemu ugledu Srbije. Izpostavljajo, da bi bila strokovna obnova kompleksa povsem mogoča in da bi s tem Srbija ohranila pomemben del svoje sodobne zgodovine.

Zaenkrat ostaja odprto, ali bo zakon potrjen v parlamentu in kako se bo končala preiskava glede ponarejanja dokumentacije. A primer je že zdaj sprožil resno razpravo o ravnotežju med investicijami, političnim vplivom in varovanjem kulturne dediščine.