Otok, dolg približno 1,8 kilometra in širok okoli 400 metrov, je znan po obzidanem naselju iz 18. stoletja. To je nastalo po ukazu kralja Karla III., ki je tja naselil družine ribičev, rešene iz severnoafriškega otoka Tabarka. Mesto ohranja značilno razporeditev ravnih ulic, preproste fasade in kamnito obzidje, ki še danes določa njegovo podobo.
Vstop v staro jedro vodijo troja zgodovinska vrata, med sprehodom pa izstopajo cerkev svetega Petra in Pavla, hiša nekdanjega guvernerja ter manjši muzej, ki prikazuje življenje na otoku. V preteklosti je Tabarca služila tudi kot zatočišče piratov in kasneje kot zapor. Danes na Tabarci živi le nekaj deset prebivalcev.
Naravno okolje Tabarce velja za eno najbolje ohranjenih v zahodnem Sredozemlju. Tabarco obdaja zaščiten morski rezervat z bogatim podvodnim svetom. Ob obali Tabarce se nizajo manjše uvale in peščene plaže, kjer izstopajo mirne lagune s prozorno vodo. Med bolj znanimi so zalivi v severnem delu Tabarce in območja ob svetilniku, kjer je morje še posebej čisto.
Posebno zanimanje vzbujajo tudi podvodne jame in skalne razpoke, ki privabljajo ljubitelje potapljanja in raziskovanja morskega dna. Zaradi odsotnosti prometa in majhne poseljenosti Tabarca ohranja občutek miru, ki ga dopolnjuje razgled na odprto morje.
Dostop do Tabarce je mogoč le po morju. Redne ladijske povezave vozijo iz pristanišča v Alicanteju in drugih obalnih krajih. Plovba traja približno eno uro, obiskovalci pa se na Tabarco praviloma odpravijo na enodnevni izlet.