Letošnja izdaja nosi naslov (Neu)strašno. Predavanja se posvečajo razumevanju strahu kot evolucijskega mehanizma, ki je še vedno del človekovega vsakdanjega odzivanja. Raziskovalci razlagajo tudi, kako travmatične ali pozitivne izkušnje vplivajo na življenje, odnose ter duševno počutje.
Del programa namenjajo tudi dolgotrajnemu stresu in njegovim učinkom na telo. Govor bo o komunikaciji v kriznih razmerah ter o vplivu sodobnih medijev in digitalnih tehnologij na doživljanje strahu.
Razprave bodo odprle še vprašanja prepoznavanja dezinformacij, spanja in premagovanja strahu pred javnim nastopanjem. Posebna pozornost bo namenjena tudi otrokom, njihovemu doživljanju strahu ter vlogi tesnobe pri duševnem zdravju. Predavatelji bodo predstavili tudi možnosti zdravljenja anksioznosti in posttravmatske stresne motnje.
Osrednji dogodek bo v sredo, ko bodo zaznamovali 11. slovenski dan možganov. Predstavitve bodo segale od raziskav povezav med strahom in avtizmom do raziskovanja vidnega sistema pri žuželkah ter uporabe celičnih modelov pri preučevanju bolezni.
Med predstavljenimi temami bodo tudi delovanje antidepresiva ketamina v možganih in nove genske tehnologije, ki raziskovalcem odpirajo možnosti za zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.
V programu so tudi delavnice za otroke ter projekcije filmov, po katerih bodo sledili pogovori z gosti.
Teden možganov poteka v številnih državah sveta. Namen pobude je približati raziskovanje živčevja širši javnosti ter opozoriti na vlogo možganov pri zdravju in delovanju družbe. V Sloveniji program že vrsto let pripravlja društvo Sinapsa, ki vsako leto izbere osrednjo temo in jo predstavi skozi različne dogodke.