Britanska vlada je maja lani z Mavricijem podpisala sporazum, v skladu s katerim bo predala suverenost nad arhipelagom Chagos, ki je bil doslej britansko čezmorsko ozemlje. Kljub temu bo največji otok Diego Garcia, kjer stoji pomembno ameriško-britansko vojaško oporišče, ostal pod britanskim nadzorom najmanj 99 let, za kar bo Združeno kraljestvo plačevalo 101 milijon funtov letno. Oporišče je strateško pomembno za ameriške operacije v Indijskem oceanu in območju Bližnjega vzhoda.
Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal: »Šokantno, naša 'briljantna' zaveznica iz Nata, Združeno kraljestvo, načrtuje predajo otoka Diego Garcia, lokacije pomembne ameriške vojaške baze, Mavriciju, in to brez kakršnegakoli razloga.« Dodal je, da dejanja, ki jih vidi kot znak šibkosti, pozorno spremljata Kitajska in Rusija. »To je še en razlog več, zakaj si moramo zagotoviti Grenlandijo kot strateško prednost,« je zapisal.
Downing Street je Trumpove očitke zavrnil in pojasnil, da sporazum zagotavlja dolgoročno delovanje skupne baze na otoku Diego Garcia, hkrati pa omogoča ohranjanje vojaških zmogljivosti. Opozorili so, da so dogovor maja lani pozdravile tudi ZDA.
Britanski konservativci, ki so zdaj v opoziciji, so že ob podpisu dogovora kritizirali vlado Keira Starmerja, češ da gre za podarjanje britanskega ozemlja. Voditeljica stranke Kemi Badenoch je sporazum označila za »samosabotažo« in podprla Trumpovo oceno.
Trump pa je poleg kritik poskrbel tudi za nov izpad na temo Grenlandije. Na družbenem omrežju je objavil dve sliki, ki naj bi simbolizirali ameriški prevzem največjega otoka na svetu. Prva je fotomontaža iz avgusta 2025, na kateri ameriška zastava pokriva Severno Ameriko, Kanado in Grenlandijo. Druga je ilustracija, kjer Trump skupaj z Marcom Rubiem in JD Vanceom v pusti, zasneženi pokrajini postavlja ameriško zastavo ob napis »Grenlandija – ozemlje ZDA, ustanovljeno leta 2026«.
Objavi sta sprožili burne odzive na družbenih omrežjih, medtem ko iz danskega političnega vrha danes ni bilo uradne reakcije. Grenlandija je sicer del Kraljevine Danske in ima široko avtonomijo, a vprašanja suverenosti ZDA na tem območju v preteklosti že večkrat niso naletela na pozitiven odziv v Københavnu.