Trump je dejal, da so ZDA v vojni že dosegle pomembne uspehe, vendar je dodal, da boj še ni končan. Po njegovih besedah so ameriške sile odločene doseči odločilno zmago, ki bi odpravila dolgoletno grožnjo. Iranu je zagrozil z dodatnimi napadi, če bi skušal blokirati pretok nafte skozi Hormuško ožino. Ameriška mornarica naj bi zato spremljala tankerje na tem območju.
Izrael medtem poudarja, da se vojna še ne bliža koncu. Iranska revolucionarna garda je sporočila, da bo sama določila, kdaj se bo konflikt končal, ter zagrozila z možnostjo popolne blokade izvoza nafte iz regije, če se bodo ameriški in izraelski napadi nadaljevali.
Po besedah ameriškega obrambnega ministra Petea Hegsetha ZDA v spopadih dosegajo vojaško premoč. Napovedal je najintenzivnejši val napadov na Iran in opozoril, da država hitro napreduje pri razvoju jedrskega orožja. Novemu iranskemu vrhovnemu voditelju Modžtabi Hameneju je sporočil, naj se temu odpove.
Spopadi so se medtem razširili na več delov regije. Iz Irana poročajo o novih eksplozijah v Teheranu po izraelskih napadih. Rakete in brezpilotna letala iz Irana so prestregli v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji, Katarju in Kuvajtu. V Bahrajnu je v napadu umrla ena oseba. Na severu Iraka naj bi bili ubiti štirje pripadniki proiranske paravojaške skupine.
Po podatkih iranskih oblasti je od začetka vojne v Iranu umrlo 1332 ljudi. V izraelskih napadih na Libanon je bilo po navedbah tamkajšnjih oblasti ubitih 486 ljudi, več kot 667.000 prebivalcev pa je bilo razseljenih.
Humanitarne organizacije opozarjajo na vse večje potrebe. Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca je pozvala k zbiranju več kot 44 milijonov evrov za pomoč v Iranu. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na nevarnost onesnaženja hrane in vode zaradi poškodb na naftnih obratih.
Konflikt vpliva tudi na svetovni energetski trg. Iranske oblasti naj bi skušale motiti delovanje rafinerij v Perzijskem zalivu, hkrati pa zaostrujejo nadzor nad Hormuško ožino. V Združenih arabskih emiratih so zaradi napada z brezpilotnim letalom začasno ustavili delovanje velike rafinerije Ruwais.
Zaradi razmer na trgu bo Mednarodna agencija za energijo sklicala izredno srečanje držav članic, na katerem bodo razpravljali o možnosti sprostitve strateških naftnih rezerv.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je opozoril, da ima od vojne koristi predvsem Rusija, saj višje cene energentov povečujejo njene prihodke za financiranje vojne v Ukrajini. Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril na posledice za oskrbo z energijo in izrazil skrb zaradi pomanjkanja jasne strategije za končanje spopadov.
Avstralija je napovedala napotitev izvidniškega letala na Bližnji vzhod in dobavo raket zrak-zrak Združenim arabskim emiratom. Turčija pa bo okrepila zračno obrambo, potem ko so obrambni sistemi Nata prestregli dve raketi, ki naj bi prileteli iz Irana.
Slovensko zunanje ministrstvo je ob incidentih izrazilo solidarnost s Turčijo in obsodilo zaostrovanje razmer. Več evropskih poslancev iz Slovenije je pred razpravo v Evropskem parlamentu opozorilo na posledice vojne za Evropo in njeno gospodarstvo.