Trump je dejal, da bi ga podprlo več ljudi, če bi ga lahko poslušali v živo in slišali razlago njegovih dosežkov. Politični analitiki njegov nastop razumejo kot neposreden nagovor volivcem v času, ko se sooča z nadaljevanjem inflacije in rastjo brezposelnosti. Prav gospodarska politika, ki je bila ključna za njegovo zmago na lanskih volitvah, mu po zadnjih anketah povzroča vse več težav.
Po povprečju meritev konservativne spletne strani RealClear Politics ga trenutno podpira manj kot 44 odstotkov Američanov, nasprotuje pa mu 54 odstotkov. V zadnjih dveh mesecih pozitivne podpore nima niti v najbolj naklonjenih anketah. V približno 20 minut dolgem nagovoru iz Bele hiše je večkrat ponovil, da je po Bidnu podedoval zmedo, ki jo zdaj ureja, in napovedal, da se bodo učinki davčnih olajšav začeli poznati prihodnje leto.
Pred kongresnimi volitvami novembra 2026 ankete trenutno kažejo prednost demokratov, ki so v zadnjih mesecih dosegli več volilnih uspehov, tudi na županskih volitvah v New Yorku in Miamiju. Ena glavnih skrbi volivcev ostaja vse slabša dostopnost, kar Trump označuje za zavajanje demokratov.
Največ podpore mu trenutno prinaša skoraj popolno zmanjšanje nezakonitega priseljevanja, medtem ko večina Američanov nasprotuje ukrepom proti priseljencem, ki že živijo v ZDA. V nagovoru je napovedal, da bo vsak ameriški vojak do božiča prejel ček v višini 1776 dolarjev, s čimer se je skliceval na leto ustanovitve države. Za leto 2026 je omenil tudi svetovno prvenstvo v nogometu in praznovanje 250-letnice ZDA.
Trump je zatrjeval, da cene v času njegove vlade padajo, čeprav inflacija trenutno znaša tri odstotke letno, podobno kot januarja. Med letom se je nekoliko znižala, nato pa znova narasla zaradi carin. Predsednik je dejal, da so te državi prinesle večino od 18.000 milijard dolarjev prihodkov, čemur številni analitiki oporekajo in navajajo, da so breme carin nosili uvozniki in potrošniki. Ob tem je dejal: »Carine. Moja najljubša beseda. Nihče ne more verjeti, kaj se tu dogaja. Še ni končano in napredujemo.«
Američanom je zagotovil, da vlada iz države odstranjuje najhujše kriminalce, in kritiziral poročanje medijev o aretacijah dnevnih delavcev in mater z otroki. Priseljence iz Somalije je obtožil, da prevzemajo gospodarstvo Minnesote. Napovedal je tudi skorajšnje imenovanje novega predsednika centralne banke Federal Reserve, ki naj bi znižal obrestne mere, ter obljubil obsežno reformo stanovanjskega trga in odprtje 1600 elektrarn v enem letu.
Na področju zdravstva je dejal, da demokrati želijo višje stroške, sam pa zagovarja neposredno pomoč ljudem namesto zdravstvenim zavarovalnicam, brez jasne razlage izvedbe. Zunanja politika v nagovoru ni imela večje vloge, omenil je le operacije proti mamilom in se ni dotaknil dogajanja v Venezueli.