Jedro Trumpove tožbe predstavlja dokumentarni film BBC-ja o dogodkih 6. januarja 2021, ko so njegovi privrženci vdrli v ameriški kongres. Trump trdi, da je BBC v filmu namenoma zmontiral dva ločena dela njegovega govora, ki sta bila izrečena v skoraj enournem razmiku, da bi ustvaril vtis, da je neposredno pozval k nasilju. Po njegovem mnenju je šlo za premišljeno manipulacijo, saj bi bila takšna montaža brez namena praktično nemogoča.
“Združevanje dveh nepovezanih izjav v enoten prizor z jasnim političnim učinkom presega običajne novinarske standarde,” piše v tožbi, ki jo je prvi objavil portal Politico. Trump meni, da je film resno poškodoval njegov javni ugled, še posebej v času, ko se znova poteguje za predsedniško funkcijo.
BBC je sicer prejšnji mesec že izdal izjavo, v kateri se je opravičil za sporni montažni poseg, a hkrati zavrnil grožnje s tožbo kot neutemeljene. Britanska hiša bo po pričakovanjih izpodbijala pristojnost ameriškega sodišča, saj film ni bil predvajan na ozemlju ZDA.
Tožba proti BBC je le ena v nizu sodnih postopkov, ki jih Trump vodi proti novinarskim organizacijam. Že je uspel s tožbami proti televizijskima hišama ABC in CBS, medtem ko so postopki proti Wall Street Journalu in New York Timesu še odprti. Tožbo proti CNN-u je sodišče že zavrnilo.
Vzporedno s tem se Trump spopada tudi s civilno tožbo, ki jo je proti njemu vložila skupina nekdanjih policistov ameriškega kongresa in drugi oškodovanci dogodkov 6. januarja. Ti trdijo, da je Trump s svojimi izjavami neposredno odgovoren za nasilje, ki je povzročilo več smrtnih žrtev, številne poškodbe in veliko materialno škodo. Čeprav je kot predsednik trenutno zaščiten pred neposredno odgovornostjo, sodišča že ugotavljajo, da je njegovo sporočilo pred dogodki podžigalo množico, poziv k miru pa je bil izrečen prepozno.