Resolucija zahteva takojšnjo ustavitev iranskih napadov na arabske države ob Perzijskem zalivu in Jordanijo. Besedilo prav tako obsoja vsak poskus zaprtja ali oviranja plovbe skozi Hormuško ožino, eno ključnih pomorskih poti za svetovno trgovino z energenti.
Pred glasovanjem so člani Varnostnega sveta obravnavali tudi ruski predlog resolucije, ki je pozival k takojšnjemu koncu vojaških spopadov in diplomaciji. Predlog ni dobil podpore, saj so ga podprle le štiri države. Združene države Amerike in Latvija sta glasovali proti, devet članic pa se je vzdržalo.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da potrjeni predlog Bahrajna predstavlja pristranski dokument. Po njegovem mnenju bi moral Varnostni svet pozvati k prenehanju vseh vojaških aktivnosti in ne izpostavljati le ene strani.
Ameriški veleposlanik Michael Walz je zavrnil trditve, da Iran napada zgolj vojaške cilje. Poudaril je, da so bili tarča tudi civilni objekti, vključno s hoteli.
Britanski veleposlanik James Kariuki je rusko kritiko označil za neprimerno, francoski veleposlanik Jerome Bonnafont pa je dejal, da ruski predlog ne odgovarja na razmere, ker ne omenja iranskih napadov na sosednje države in iranskega jedrskega programa.
Veleposlanik Bahrajna Džamal Fares Alrowaji je po sprejetju resolucije poudaril široko podporo držav članic. Po njegovih besedah dokument temelji na Ustanovni listini Združenih narodov in poziva k spoštovanju mednarodnega prava.
Nekatere države so ob tem opozorile tudi na širši konflikt v regiji. Kolumbijska veleposlanica Leonor Zalabata Torres je ostro kritizirala vojno proti Iranu, pakistanski predstavnik Asim Ahmad pa je obsodil tako napade Irana kot vojaško posredovanje ZDA in Izraela.
Iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani je resolucijo že prej označil za politično motivirano. Po njegovih besedah nekateri člani Varnostnega sveta poskušajo obrniti vloge med agresorji in žrtvami.