Analitiki opozarjajo, da bo dolgoročen vpliv na razmere v Bosni in Hercegovini v veliki meri odvisen tudi od ravnanja Evropske unije in ZDA.
Na predčasne volitve je vplivalo dejstvo, da je Dodik zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika izgubil tako mandat kot možnost političnega delovanja za šest let. Kazen enoletnega zapora je nadomestil z denarno kaznijo, kar mu omogoča zakonodaja.
Volijo lahko državljani Bosne in Hercegovine s stalnim prebivališčem v Republiki Srbski. Na glasovnicah bo šest kandidatov, med katerimi izstopata Siniša Karan iz Zveze neodvisnih socialdemokratov in opozicijski Branko Blanuša iz Srbske demokratske stranke.
Karan je dolgoletni del Dodikovega kroga, z močno podporo strankinega aparata. Javnosti je znan po svojem vplivu v varnostnih strukturah in kot glasen nasprotnik priznanja genocida v Srebrenici. ZDA so ga v začetku leta uvrstile na seznam sankcioniranih oseb.
Blanuša prihaja iz akademskih vod in ga mediji zaznavajo kot strokovnjaka brez izrazite politične prepoznavnosti. Opozicija poudarja boj proti korupciji, a volivci njegovih stališč do zunanje politike, odnosov z EU, Natom ali Rusijo ne poznajo dobro.
Analitik Dejan Šajinović ocenjuje, da ima Karan prednost zaradi prepoznavnosti in strankarske podpore. Opozicijski kandidat bi imel možnost za zmago le ob enotni podpori celotne opozicije, dodatno pa bi mu koristila podpora srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Ta podpore ni izrekel nikomur, kar po Šajinovićevih besedah odraža ohlajene odnose med Vučićem in Dodikom.
Vzporedno s kampanjo potekajo razprave o razveljavljenih spornih zakonih in nedavni delni odpravi ameriških sankcij proti Dodiku in sodelavcem, med njimi tudi Karanu. Kljub prepovedi političnega delovanja se Dodik ni umaknil iz javnosti in je v kampanji ostal močno prisoten.
Če bo zmagal Karan, se po oceni analitikov ne obeta sprememba smeri. Nadaljevali naj bi se tesni stiki z Moskvo in Budimpešto ter zahteve po krepitvi pristojnosti entitete. Blanuša je med kampanjo govoril predvsem o notranjih težavah, zato njegova zunanjepolitična izhodišča ostajajo odprta vprašanja.
Šajinović opozarja, da je prihodnost entitete tesno povezana z odnosi med EU, ZDA in Rusijo. Ob odločnem nastopu Bruslja in Washingtona bi bilo mogoče vplivati na zmanjšanje ruskega vpliva, a razočaranje državljanov BiH nad evropskimi obljubami ustvarja prostor za krepitve nacionalizma in napetosti.