Poleg von der Leyen so nujnost dogovora poudarili tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Ta je dejala, da bodo voditelji ostali na vrhu, dokler ne dosežejo rešitve. Belgiji, ki hrani večino od 210 milijard evrov zamrznjenega premoženja ruske centralne banke, naj bi zagotovili skupno delitev tveganj, saj, kot je poudarila Kallas, »bo odgovorna celotna Evropa«.
Nemški kancler Friedrich Merz je podprl uporabo ruskega premoženja in pozval k enotni odločitvi. Belgijski premier Bart De Wever pa je v parlamentu dejal, da še ni videl predloga, ki bi prepričal Belgijo, da soglaša. Poudaril je, da Belgija ne bo pristala na rešitev, pri kateri bi sama nosila vsa tveganja.
Poljski premier Donald Tusk je pred vrhom opozoril, da gre za izbiro med denarjem danes ali krvjo jutri, in pozval k pogumu. Madžarski premier Viktor Orban pa ostaja nasprotnik obeh možnosti. Dejal je, da »dajanje denarja pomeni vojno« in da zamisel o uporabi ruskega premoženja nima večinske podpore.
V Bruselj je prispel tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki si bo prizadeval prepričati voditelje v podporo uporabi zamrznjenih sredstev. Poudaril je, da bo v nasprotnem primeru Ukrajina v velikih težavah.
Voditelji imajo poleg Ukrajine na dnevnem redu tudi vprašanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V ospredju so pričakovanja o napredku pri podpisu prostotrgovinskega sporazuma z Mercosurjem, o čemer bodo razpravljali vsaj ob robu zasedanja. Dogovor o sporazumu si želijo Merz, von der Leyen in španski premier Pedro Sanchez.