Vučić je po srečanju povedal, da so razpravljali o novih plinovodih in naftovodih ter o alternativah za uvoz naftnih derivatov iz Bolgarije in Romunije. Ob tem je poudaril, da so se osredotočili na iskanje konkretnih rešitev, saj je dobava nafte trenutno bolj skrb vzbujajoča od oskrbe s plinom. Rusija ne želi prodati svoj del v NIS-u, saj naj bi se jim Vučić zameril zaradi dobave orožja Ukrajini. Čeprav je v letošnjem letu v medijskem nagovoru dejal, da Srbija ustavlja dobavo orožja tako Izraelu kot Ukrajini se to nikoli ni zgodilo. Izvoz orožja se je celo pospešil.
EU je doslej podprla Srbijo z vlaganji v energetsko infrastrukturo in pomočjo gospodinjstvom. Von der Leyen in Costa sta izpostavila tudi napredek pri zmanjševanju energetske odvisnosti od Rusije, a obenem opozorila na potrebo po večji uskladitvi s skupno zunanjo politiko.
Sankcije proti Naftni industriji Srbije, ki so jih ZDA uvedle zaradi ruskega lastništva, med drugim onemogočajo dostavo surove nafte prek Jadranskega naftovoda, kar neposredno ogroža oskrbo srbskega trga. Več kot petdeset krajev v Srbiji nima več dostopa do goriva.
Vučić je sogovornikoma predstavil tudi zamisel, da bi države Zahodnega Balkana hkrati postale članice EU. A konkretnega odziva ni dobil. Evropski uradniki vztrajajo, da mora Srbija pred napredkom na poti v EU najprej znova pospešiti reformni proces, ki v zadnjih letih stoji. Črna gora in Albanija naj bi se Evropski uniji pridružile leta 2028, za Črno goro se vse bolj omenja možen datum vstopa že junija 2027.
Vučić na ta način želi s skupnim vstopom na katerega Srbija še daleč ni pripravljena, vstop onemogočiti tudi državljanom Črne gore in Albanije, kar bi v črnogorski in albanski javnosti sprožile nepotrebne burne reakcije na račun Srbije.