Trump je že v času predsedniške kampanje napovedoval, da bo ZDA umaknil iz sporazuma, ki ga sam označuje za škodljivega in nepotrebnega. Njegov ukaz je sledil le nekaj tednov po tem, ko so znanstveniki razglasili leto 2024 za najtoplejše doslej. Povprečna temperatura ozračja je prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven.
Gre že za drugi ameriški izstop iz tega sporazuma. Prvič je do njega prišlo med Trumpovim prvim mandatom, a je ZDA leta 2021 ponovno pridružil predsednik Joe Biden. Nova odločitev o umiku je naletela na številne odzive po svetu, med drugim tudi na opozorila Kitajske, da se podnebne spremembe tičejo vseh in da brez sodelovanja ni mogoče doseči napredka.
Trumpova administracija od ponovne zasedbe Bele hiše ukinja ali omejuje številne ukrepe prejšnje vlade, povezane z varovanjem okolja. Ustavila je financiranje električnih vozil, zavrla projekte vetrnih elektrarn in sprožila nove črpalne projekte za nafto. Obenem si prizadeva razveljaviti predpise, ki omejujejo izpuste metana iz industrijskih obratov.
Med zadnjimi odločitvami je tudi podpis ukaza o izstopu iz več deset mednarodnih teles, med njimi tudi iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah iz leta 1992, enega ključnih temeljev svetovne podnebne diplomacije.
Po podatkih Rhodium Group so se ameriški izpusti toplogrednih plinov lani povečali za 2,4 odstotka. Tako se ZDA še bolj oddaljujejo od cilja, ki ga je začrtala Bidnova administracija – prepoloviti emisije do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. Za dosego cilja bi moral letni padec znašati najmanj 7,6 odstotka.
ZDA ostajajo drugi največji vir emisij na svetu, takoj za Kitajsko. Po podatkih raziskav so emisije v letih 2021 in 2022 še naraščale, leta 2023 in 2024 pa so se začele znova zmanjševati. Pariški sporazum, sklenjen leta 2015, je mednarodni okvir za ukrepanje proti segrevanju planeta in prilagajanju na njegove posledice.