ZDA bodo sredstva nakazovale prek Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA), ne več neposredno posameznim agencijam. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da mora sistem postati "učinkovitejši, tanjši in odgovoren", agencije pa se bodo morale po njegovih besedah "prilagoditi, skrčiti ali nehati obstajati".
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je napoved pozdravil, njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric pa je dejal, da bo »vsak dolar dobro porabljen«. ZDA sicer ostajajo največja donatorka, a so sredstva v primerjavi s prejšnjimi leti močno zmanjšana. Lani so ZN namenile 11 milijard dolarjev, letos le 2,7 milijarde.
Na seznamu 17 držav, ki naj bi prejele ameriško pomoč prek ZN, so med drugim Ukrajina, DR Kongo, Etiopija, Sirija in Haiti. Gaze za zdaj ni med upravičenkami, Afganistan in Jemen pa sta izpuščena zaradi skrbi glede nadzora nad porabo sredstev.
Združeni narodi bodo v letu 2026 za pomoč najbolj ranljivim potrebovali najmanj 33 milijard dolarjev, a so v letošnjem letu zbrali le 12 od potrebnih 45 milijard, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Humanitarne razmere se zaostrujejo, pomoč pa nujno potrebuje več kot 240 milijonov ljudi po svetu.