Mnogi ponujajo storitve, ki segajo od homeopatije in bioenergije do duhovnega zdravljenja, brez znanstvenih dokazov o učinkovitosti.
Zdravilci delujejo v sivem območju med vero in trgom. Na eni strani se sklicujejo na osebno prepričanje, notranjo moč in “energijo vesolja”, na drugi pa svoje storitve oglašujejo kot zdravstvene rešitve. Raziskava Eurobarometra je pokazala, da kar 40 odstotkov Evropejcev vsaj občasno uporabi neko obliko alternativne terapije, najpogosteje akupunkturo, homeopatijo ali bioenergijo. Največji porast pa beležijo t. i. duhovni zdravilci, ki združujejo meditacijo, molitev in obredne prakse z obljubo “celostnega zdravljenja”.
Problem nastane, ko se duhovni jezik spremeni v poslovni model. Cene terapij pogosto presegajo zneske specialističnih pregledov, nekateri zdravilci ponujajo celo naročniške programe, prodajo “energijskih predmetov” in spletne tečaje samoozdravljenja. V Italiji in Franciji so oblasti že uvedle nadzore nad praksami, kjer so posamezniki brez zdravstvene izobrazbe izvajali “zdravljenja raka”, “odstranjevanja toksinov” ali “energetskih operacij”. Takšne prakse niso le neetične, temveč nevarne, saj bolniki pogosto opustijo medicinsko zdravljenje.
Zdravniške organizacije po Evropi opozarjajo, da je lažno zdravilstvo ena največjih groženj sodobnemu zdravju. V Nemčiji je bilo v zadnjih petih letih zaprtih več kot 200 “naravnih klinik”, v katerih so ljudje z resnimi boleznimi prejemali neučinkovite ali celo škodljive terapije. V Španiji so po smrti več pacientov, ki so se odpovedali kemoterapiji, sprejeli zakon, ki prepoveduje oglaševanje metod brez znanstvene podlage.
A zdravilstvo kljub temu uspeva. Deloma zato, ker mnogi ljudje ne zaupajo javnim zdravstvenim sistemom – dolge čakalne vrste, pomanjkanje osebnega pristopa in občutek odtujenosti ljudi potiskajo k alternativam. Zdravilci ponujajo nekaj, česar medicina pogosto ne zmore: čas, pozornost in občutek smisla. Pogosto gradijo odnos s pacientom, ki ga javni sistem ne more več zagotoviti. To ustvarja vtis učinkovitosti, tudi kadar objektivnih rezultatov ni.
Ekonomski vidik je pri tem ključen. Po ocenah raziskovalnega centra RAND je evropski trg alternativne medicine vreden več kot 100 milijard evrov letno. Največji dobiček ustvarjajo podjetja, ki prodajajo prehranska dopolnila, “detox” izdelke, homeopatska zdravila in spletne tečaje. Mnogi zdravilci so del tega sistema, pogosto pod krinko “energijske pomoči” ali “naravnega zdravljenja”.
Verska dimenzija zdravilstva odpira dodatna vprašanja. Nekateri samozvani preroki in karizmatični zdravilci združujejo vero z obredi, ki pritegnejo množice. V vzhodni Evropi in na Balkanu se pojavljajo “čudežni zdravilci”, ki organizirajo skupinske seanse in pobirajo prostovoljne prispevke, včasih tudi po več sto evrov. Državni organi imajo pri nadzoru omejena pooblastila, saj se zdravilstvo pogosto predstavlja kot verska dejavnost, kar pomeni, da zanj veljajo drugačna pravila.
Psihologi opozarjajo, da zdravilstvo ne temelji le na nevednosti, temveč tudi na človeški potrebi po upanju. Bolniki, ki izgubijo zaupanje v uradno medicino, se zatečejo k tistim, ki jim obljubijo čudež. Zdravilci to upanje pogosto spretno unovčijo. Nekateri postanejo zvezde družbenih omrežij, z milijoni sledilcev in plačljivimi vsebinami.
Zdravilstvo bo obstajalo, dokler bodo ljudje iskali smisel in tolažbo v bolečini. Toda meja med pomočjo in zavajanjem se je premaknila. Ko se vera spremeni v trg, ko se sočutje spremeni v račun, zdravilstvo ni več alternativa – postane posel z upanjem. In v tem poslu ni največji problem tisti, ki verjame, temveč tisti, ki iz vere drugih živi.