Odkritje mednarodne ekipe raziskovalcev je bilo objavljeno v reviji Nature, povzela pa ga je agencija AP. Do zdaj so bile notranje plasti eksplodiranih zvezd vedno razkropljene, kar je onemogočalo natančen vpogled v njihovo pravo strukturo. Tokrat so znanstveniki prvič jasno ločili plasti silicija in žvepla, medtem ko sta bili plasti vodika in helija že izgubljeni pred samim razpadom.
Ameriški astronom Steve Schulze je povedal, da še nikoli doslej niso videli zvezde v tako razgaljenem stanju, Anya Nugent iz harvardskega centra za astrofiziko pa je odkritje označila za potrditev dolgoletnih domnev o zgradbi umirajočih zvezd.
Še vedno ostaja odprto vprašanje, zakaj je zvezda izgubila tolikšen del svojih zunanjih plasti že pred eksplozijo. Ena od hipotez vključuje vpliv spremljevalne zvezde. Znanstveniki upajo, da bodo prihodnja opazovanja podobnih dogodkov osvetlila to še vedno nerazjasnjeno skrivnost.
Supernova 2021yfj zdaj stoji ob boku znamenite SN 1987A iz Velikega Magellanovega oblaka, vendar z razliko, da je raziskovalcem tokrat uspelo ujeti začetek dogodka in prvič zabeležiti razporeditev elementov v notranjosti eksplodirajoče zvezde.