Največ primerov so policisti zaznali na območju Policijske uprave Novo mesto, kjer so obravnavali več kot dve tretjini vseh primerov (20.268). Sledili sta upravi Murska Sobota (2527) in Koper (2394). Po podatkih policije je bila lani daleč najbolj obremenjena južna meja s Hrvaško.
Število izraženih namer za mednarodno zaščito se je zmanjšalo za skoraj polovico – s 44.408 v letu 2024 na 25.519 v lanskem letu. Vložili so 4172 prošenj, kar je četrtino manj kot leto prej. Največ jih je prišlo iz Afganistana, Egipta in Bangladeša. V primerjavi z letom 2024 je padlo tudi število prošenj iz Sirije, in sicer s skoraj 15.000 na 1482.
Število oseb z nedovoljenim prebivanjem se je nekoliko povečalo – z 1873 na 1912. Večino so predstavljali državljani Albanije, Severne Makedonije, Srbije, Kosova ter Bosne in Hercegovine.
Po podatkih policije se je največ nezakonitih prehodov zgodilo v poletnih mesecih. Najvišje število so zabeležili avgusta (3781), sledila sta september (3232) in oktober (3139). Najmanj jih je bilo januarja (1170).
Med vsemi izraženimi namerami za zaščito jih je bilo priznanih 71, zavrnjenih 154, več kot polovica postopkov pa se je končala z ustavitvijo ali zavrženjem. Večina prosilcev je bila nastanjena v azilnem domu v Ljubljani, Logatcu in drugih objektih. Skupno jih je bilo nastanjenih 758, še 65 je čakalo na podajo prošnje.
Zasebno je prebivalo 1021 oseb s priznano zaščito. V integracijski hiši v Mariboru jih je bilo 40, v Ljubljani 15. Preostali so bili nastanjeni v objektih urada za integracijo, kriznih centrih ali pa so se že izselili v tujino.
Policija je zabeležila tudi podatke o osebah, ki so bile vrnjene slovenskih organom iz tujine (345 primerov) ali iz Slovenije v tujino (123). Največ vrnitev je bilo z letališč, sledila je Avstrija.
V desetletnem pregledu podatki kažejo, da je bilo največ nedovoljenih prehodov leta 2015, in sicer več kot 360.000. Po letu 2020 so številke nihale, z vrhuncem leta 2023 (60.587), lani pa je bila številka skoraj za polovico nižja.