Tožilstvo mu je očitalo več kaznivih dejanj. V obtožnem aktu so navedli šest primerov grožnje, kjer je pregon možen na predlog oškodovanca, ter 41 primerov grožnje, ki se nanašajo na najvišje državne predstavnike in se preganjajo po uradni dolžnosti. Nekatera pisma so vsebovala tudi vojaške naboje.
Grozilna sporočila so prejeli vodilni člani stranke SDS, njihovi partnerji iz NSi ter Zmago Jelinčič Plemeniti, katerega stranka je v tistem času podpirala vlado.
Preiskava je pokazala še nenavaden zasuk. Goznikar je vložil predlog za pregon kot oškodovanec, saj naj bi se prepoznal na eni od fotografij, ki so bile priložene pošiljkam. Policisti so nato ugotovili, da je pošiljatelj prav on, zato so zoper njega vložili še ovadbo zaradi krive ovadbe.
Večina prejemnikov pisem se ni odločila za pregon. Med tistimi, ki so vztrajali, je bil nekdanji predsednik NSi in zdaj evropski poslanec Matej Tonin. Ob vložitvi obtožnega akta je dejal, da je želel razjasnitev celotne zadeve in odgovor na vprašanje, zakaj je bilo dejanje storjeno.
S sodnim epilogom se primer zaključuje z alternativno obliko kazni, ki ne posega v osebno premoženje obsojenega, mu pa nalaga konkretno delo v korist skupnosti.