Lyconet, prej znan pod imenom Lyoness, je v Sloveniji in številnih drugih državah gradil podobo uspešnega mednarodnega poslovnega sistema. Na velikih dogodkih so udeležencem predstavljali zgodbe o uspehu, finančni neodvisnosti in pasivnih prihodkih. Dvorane so bile polne glasbe, svetlobnih učinkov, luksuznih avtomobilov in ljudi na odru, ki so pripovedovali, kako jim je sistem spremenil življenje.
Prav glamurozni dogodki so bili eden ključnih delov poslovnega modela. Člane so prepričevali, da so del velike mednarodne skupnosti, ki sodeluje z največjimi svetovnimi podjetji. Na predstavitvah so pogosto omenjali domnevna partnerstva z globalnimi blagovnimi znamkami, trgovskimi verigami in velikimi korporacijami. V resnici je bilo veliko teh sodelovanj precej drugačnih od predstavljenih.
Po navedbah nekdanjih članov je bilo mogoče darilne bone in kupone kupiti na enak način kot pri številnih drugih ponudnikih programov ugodnosti. To ni zahtevalo posebnih poslovnih povezav, kot so jih pogosto predstavljali na promocijskih dogodkih. Kljub temu so rekruterji še dolgo po tem, ko so se začele pojavljati resne težave, zatrjevali, da ima podjetje močne pogodbe z velikimi mednarodnimi družbami in da je poslovni model stabilen.
Številni opozorilni znaki so bili prisotni že več let. V različnih državah so regulatorji in potrošniške organizacije opozarjali na značilnosti sistema. Več sodišč in državnih organov je preiskovalo poslovni model, v nekaterih državah pa je bil deležen očitkov, da deluje po načelu piramidne sheme. Kljub temu so vodilni člani mreže vztrajali, da gre za zakonit in uspešen poslovni model.
Vlagateljem so bili predstavljeni številni projekti, ki naj bi prinašali nove zaslužke. Med njimi so bile različne delnice, nakupovalne točke, produkti v oblaku, nepremičninski projekti in pozneje tudi kriptovaluta eCredits. Veliko teh projektov nikoli ni doseglo obljubljenih ciljev.
Posebej odmeven je bil projekt trgovsko-poslovnega središča v Hannovru. Članom so predstavljali možnost lastniških deležev in prihodnjih donosov. Po pričevanjih nekdanjih vlagateljev od projekta ni bilo nič, objekt pa ni bil nikoli zgrajen v obliki, kot so jo predstavljali na promocijah.
Ko so posamezni projekti začeli propadati ali zastajati, so se pravila pogosto spreminjala. Nekateri člani trdijo, da so bile njihove naložbe večkrat pretvorjene v nove produkte, delnice ali navidezne vrednosti znotraj sistema. Namesto izplačil so dobivali nove obljube o prihodnjih donosih.
Avgusta lani je sledil dokončen udarec. Podjetje myWorld International je razglasilo insolventnost, spletni sistemi pa so prenehali delovati. Člani so praktično čez noč izgubili dostop do svojih računov in naložb.
Zdaj objavljeni podatki iz stečajnega postopka pomenijo še zadnji udarec. Stečajni upravitelji namreč zavračajo velik del prijavljenih terjatev, saj naj nakupovalnih točk, produktov v oblaku, delnic in podobnih produktov ne bi bilo mogoče uveljavljati v insolvenčnem postopku.
Za številne Slovence to pomeni, da ne bodo izgubili le obljubljenih dobičkov, temveč tudi glavnico vloženega denarja. Nekateri naj bi v sistem vložili nekaj tisoč evrov, drugi več deset tisoč, posamezniki pa celo več sto tisoč evrov. Po pričevanjih nekdanjih članov nekateri še danes odplačujejo kredite, ki so jih najeli za naložbe v Lyconet.
Zgodba Lyconeta tako ostaja eden največjih primerov finančnega razočaranja za številne vlagatelje v Sloveniji. Čeprav so alarmi zvonili že vrsto let, je veliko ljudi verjelo obljubam o globalni zgodbi o uspehu, mednarodnih partnerstvih in projektih, ki naj bi prinašali visoke donose. Danes pa je vse bolj jasno, da od večine teh obljub ni ostalo skoraj nič.