V Tarči razkriti novi očitki o vplivu Zorana Jankovića na NK Olimpija in ljubljanska javna podjetja

Oddaja Tarča je tokrat razkrila nova dejstva v povezavi z delovanjem župana Zorana Jankovića in vplivom na javna podjetja ter zasebne športne klube, predvsem NK Olimpija, kjer igra njegov vnuk Vall Janković. Preiskovalni novinarji so predstavili informacije iz prisluškovanj in tožilskih dokumentov, ki kažejo na domnevno zlorabo položaja in pritisk na trenerja kluba, ki naj ne bi dovolj pogosto uvrščal Jankovićevega vnuka v igro.

V Tarči razkriti novi očitki o vplivu Zorana Jankovića na NK Olimpija in ljubljanska javna podjetja

Bivši trener Olimpije Albert Riera, ki je klub zapustil kljub osvojenima naslovoma v državnem prvenstvu in pokalu, naj bi po navedbah tožilstva odšel prav zaradi tega. V dokumentih se nahaja pogovor med Bojanom Babičem, direktorjem javnega podjetja LPT, in direktorjem Olimpije Igorjem Barišićem, iz katerega izhaja, da naj bi župan Janković odpustil Riero, ker ni zadostil njegovim osebnim pričakovanjem glede igranja vnuka.

Tarča je razkrila tudi podrobnosti o dveh nakazilih iz javnih podjetij Voka-Snaga in Energetika Ljubljana, v skupnem znesku 610.000 evrov, ki sta bili po ugotovitvah tožilstva izvedeni po županovem navodilu. V dogovorih naj bi poleg Jankovića sodelovali še Bojan Babič, direktor holdinga Ljubljana Krištof Mlakar in direktorja javnih podjetij David Polutnik ter Samo Lozej. Ključna motiva naj bi bila zagotovitev plač igralcem in podporo vnukovi igralski poti.

Na zahtevo tožilstva je vključena tudi komunikacija med vodstvom Olimpije in igralci, ki naj bi po izplačilu popravili račune, da v njih ne bi bilo omenjeno ime župana ali občine. Uradna razlaga klubskega vodstva o Rierovem odhodu pa je bila, da naj bi šlo za razlike v viziji in prevelike finančne zahteve trenerja.

Oddaja je naslovila tudi širši vpliv ljubljanskega župana na sistem javnih podjetij in nadzornih svetov. Direktorji naj bi brez zadržkov izvajali navodila, finančni tokovi med občinskimi podjetji, športnimi klubi in zasebnimi subjekti pa naj bi bili pomanjkljivo nadzorovani. Opozorjeni so bili tudi domnevni primeri preusmerjanja sredstev iz projektov, povezanih s Stožicami, prek podjetij kot sta Grep in Baza Dante, vse do zasebnih računov.

Oddaja je izpostavila, da kljub razkritjem in prisluškom večina vpletenih še vedno opravlja svoje funkcije. Odpovedi, odstopi ali kazenski ukrepi znotraj občinskih podjetij niso bili uvedeni, v več primerih so bile posameznikom le začasno odvzete pooblastitve.

Gostje v studiu – med njimi sodnik, inšpektor, sindikalist, občinski svetnik in filozof – so opozorili na sistemsko nemoč nadzora in zakoreninjene povezave med politiko, upravo in zasebnimi interesi v Ljubljani. Ocenili so, da razkritja kažejo na globlje težave v upravljanju javnih sredstev in pozvali k odgovornosti na vseh ravneh.