Kranj računa na pomoč države pri ureditvi mostu pri Planiki

V Mestni občini Kranj si prizadevajo za čimprejšnjo gradnjo novega sodobnega mostu, pri čemer računajo na pomoč države.

V začetku avgusta je deroča Sava s seboj prinašala drevje in druge naplavine, ki so zadevale v betonski plašč kanalizacijske cevi, pritrjene pod že nekaj časa dotrajan most. Ob tem so na več mestih nastale hude poškodbe, zato je most vse od takrat zaprt.

Kot so danes sporočili z Mestne občine Kranj, je po njihovem naročilu most strokovno pregledala ekipa Zavoda za gradbeništvo Slovenije in ugotovila, da je stanje objekta slabo oziroma se je med ujmo še poslabšalo. Opozorili so, da bi ponovna visoka voda lahko še dodatno poškodovala kanalizacijski vod, zato je treba za zagotavljanje varnosti nemudoma pristopiti bodisi k izgradnji novega objekta bodisi k celoviti sanaciji, vključujoč odstranitev kanalizacijskega voda.

Sanacija obstoječega mostu po mnenju občine ni ustrezna rešitev, ker bi stala 1,3 milijona evrov in bi le kratkoročno ter zgolj deloma izboljšala trenutno stanje. "Omenjeni most je neustrezen in kljub sanaciji še vedno ne bi bil ustrezen, zato smo tudi zaradi ujme pospešili napore, da čim prej zgradimo nov most," je danes novinarjem pojasnil kranjski podžupan Janez Černe.

V občini rušenje dotrajanega in neustreznega mostu pri Planiki namreč načrtujejo že dlje časa, lani so pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Trenutno poteka izdelava dokumentacije za objavo javnega razpisa za izvajalca, ki bo predvidoma izbran konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, spomladi pa bi lahko stekla gradnja.

Po novem mestu bo lahko potekal dvosmerni motoriziran promet, imel bo tudi pločnik in kolesarsko stezo. Poleg tega bo postavljen približno 1,5 metra više kot sedanji, kar bo zagotovilo večjo poplavno varnost na tem območju. Investicija je ocenjena na nekaj manj kot tri milijone evrov.

Pri tem na občini računajo na interventno finančno pomoč države po poplavah, saj obstaja možnost, da bi ob naslednjem neurju betonski plašč dokončno popustil in bi zaradi iztekanja kanalizacije lahko prišlo do ekološke katastrofe na celotnem območju Save.

Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, v občini v tako kratkem času ne morejo zagotoviti zadosti sredstev za tako obsežen projekt in izvedbo nove kanalizacije. Opozoril je, da brez pomoči ne bo mogoče začeti investicije.

Avgustovska ujma je glede na opravljeno oceno na kranjski javni infrastrukturi sicer povzročila za nekaj več kot milijon evrov škode, vendar bodo stroški za sanacijo zagotovo še višji, kar kaže že ocenjena vrednost prenove mostu ob Planiki. Že samo za izvajanje interventnih sanacijskih ukrepov po avgustovskih poplavah je doslej iz občinske proračunske rezerve šlo 230.000 evrov.

Občina pa ima, kot je opozoril Černe, velike težave že s financiranjem različnih programov, saj je dejanska povprečnina, ki jo prejme od države, prenizka. V Kranju pristojna ministrstva že dlje časa opozarjajo, da je treba financiranje mestnih občin ustrezno urediti. V Kranju namreč kljub oktobra lani določeni nominalni povprečnini 700 evrov, dejansko prejmejo le 640 evrov na občana, medtem ko so ti zneski v manjših občinah bistveno višji.

"Manjše občine imajo tako na voljo več denarja za investicije, nimajo pa v občinskih upravah ustreznega kadra za različne naloge, od zelenega prehoda do ocene škode po ujmah," je navedel Černe in pojasnil, da tako večje občine pošiljajo svoje kadre na ocenjevanje škode in gradbenih posegov v druge občine, v katere pošiljajo tudi nujne enote civilne zaščite in gasilcev. "Javne finance v lokalnih skupnostih trenutno ne delujejo. Želimo si ali novega zakon ali pa nekega resnega poskusa regionalizacije," je sklenil Černe.