Na zgornjem Gorenjskem se začenja boj za ohranitev in razvoj bolnišnice

Župani občin zgornje Gorenjske in Posočja so danes na skupni novinarski konferenci izpostavili njen izreden pomen ter napovedali, da bodo vlado pozvali k ponovnemu premisleku.

Župani nasprotujejo odločitvi vlade, saj menijo, da bo resno vplivala na življenje prebivalcev tega območja in da jim bo odzveta osnovna pravica do kakovostne, hitre in varne zdravstvene obravnave. "S tem se izvaja ekonomski, zdravstveni in socialni genocid," je dejal jeseniški župan Peter Bohinec.

Kot je spomnil, je bila kljub večletnim vlaganjem v infrastrukturo Splošne bolnišnice Jesenice (SBJ) in ustrezni prostorski umeščenosti lokacije možnost ohranitve in nadgradnje jeseniške bolnišnice pri odločanju spregledana, pa čeprav bi bila iz številnih razlogov najbolj smiselna.

Bohinec je spomnil, da je bilo v zadnjih letih v SBJ vloženih več kot 20 milijonov evrov, zato bi racionalno sredstva nameniti nadaljnji nadgradnji obstoječe zdravstvene infrastrukture in ne mnogo dražji gradnji nove regijske bolnišnice.

Poleg tega je Bohinec opozoril na pomanjkanje kadra v zdravstvu, zaradi česar je v SBJ zaprt negovalni oddelek, nekateri drugi oddelki pa delujejo z zmanjšano zmogljivostjo. "Ne potrebujemo novih prostorov, potrebujemo več kadra in na tem bi bilo treba graditi," je izpostavila nekdanja dolgoletna zaposlena in borka za obstoj SBJ Marija Mulej.

Za zgornjo Gorenjsko bi selitev bolnišnice v Kranj pomenila izgubo pomembnega zaposlovalca v regiji. Vprašanje je tudi, kaj bi bilo z jeseniški srednjo šolo in fakulteto za zdravstvo, za kateri je potrebna klinična praksa.

"Kranj nikoli ni imel bolnišnice, kar pomeni, da ne bi utrpel škode, če bi nova regijska bolnišnica ostala na Jesenicah, medtem ko bi selitev SBJ negativno vplivala na lokalno skupnost," so opozorili na Jesenicah. Projekt selitve poleg tega ni skladen s cilji decentralizacije in skladnega razvoja, je opozoril žirovniški župan in državni svetnik Leopold Pogačar.

Kranjskogorska županja Henrika Zupan je poudarila, da bi regijska bolnišnica v Kranju zaradi oddaljenosti za prebivalce pomenila veliko poslabšanje zdravstvene oskrbe. Enako velja za zdravstveno oskrbo prebivalcev Bohinja, Bleda in Posočja ter številnih obiskovalcev tega dela Slovenije.

Predvidena lokacija v Kranju je po prepričanju govorcev problematična tudi zaradi izgube kmetijskih zemljišč, stroškov odkupa zemljišč ter bližine vojašnice.

Župani bodo zato pozvali vlado, naj znova pretehta odločitev, opravi racionalen razmislek o prihodnosti zdravstvene mreže v regiji in v proces odločanja vključi tudi lokalne skupnosti.

"Apeliram na politiko, da se odloči po strokovni, ne politični presoji," je dejal bohinjski župan Jože Sodja. Jeseniški župan pa je izpostavil: "Jesenice so regijsko zdravstveno središče in borili se bomo, da tako ostane tudi naprej."

Če Jesenicam ne bo uspelo s prizadevanji za regijsko bolnišnico, je po mnenju nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ključno, da v mestu vseeno ostane splošna bolnišnica s široko poliklinično dejavnostjo. "Jeseniška bolnišnica mora zaradi svoje svoje geografske lege, kakovosti, tradicije, intelektualnega potenciala in širšega družbenega pomena obstati," je dejal.