Sveženj bosta v Strasbourgu predstavila podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera in evropski komisar za energijo Dan Jørgensen. Ukrepi bodo usmerjeni predvsem v pospeševanje naložb v pridobivanje energije iz čistih virov ter v večjo energetsko neodvisnost Evrope.
Po besedah tiskovne predstavnice komisije Anna-Kaisa Itkonen so države z najnižjimi cenami električne energije praviloma tiste, ki imajo večji delež obnovljivih in drugih čistih virov v svojem energetskem sistemu.
Komisija želi z novimi ukrepi zmanjšati odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in hkrati spodbuditi razvoj evropske industrije na področju energetike. Cilj je tudi postopno znižanje računov za energijo za gospodinjstva in podjetja.
Del načrtov vključuje tudi podporo razvoju malih modularnih jedrskih reaktorjev v Evropi, ki jih Bruselj vidi kot enega od možnih virov stabilne nizkoogljične energije.
Načrtovanje ukrepov se je sicer začelo že pred zadnjimi pretresi na energetskih trgih. Razmere so se v zadnjih tednih dodatno zaostrile zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtja Hormuške ožine, kar je vplivalo na rast cen nafte in plina.
Cena nafte je v ponedeljek za kratek čas presegla 100 dolarjev za sod, kar je najvišja raven po letu 2022. Ob tem se zvišujejo tudi cene zemeljskega plina.
Evropska unija je po ruski invaziji na Ukrajino sprejela več ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Februarja lani je predstavila tudi akcijski načrt za dostopnejšo energijo, današnji sveženj pa naj bi ta prizadevanja še okrepil.