Na zbornici poudarjajo, da zdravstvo ni le javnofinančni izdatek, temveč pomemben dejavnik gospodarskega razvoja in družbene odpornosti. Sistem mora po njihovem mnenju prebivalcem zagotavljati pravočasen dostop do storitev, zaposlenim stabilno delovno okolje, državi pa dolgoročno vzdržnost.
Predsednik strateškega sveta za zdravje Aleš Bizjak je dejal, da mora upravljanje zdravstvenega sistema temeljiti na strokovnosti, merljivih ciljih in jasni odgovornosti za rezultate. »Odločitve morajo temeljiti na podatkih, merljivih učinkih in dolgoročni vzdržnosti sistema. Okrepiti moramo profesionalno upravljanje, izboljšati organizacijo dela in ustvariti stabilen okvir za sodelovanje vseh ključnih deležnikov,« je poudaril.
Strateški svet opozarja tudi na težave z dostopnostjo zdravstvenih storitev. Povprečna čakalna doba za napotnico z oznako zelo hitro se je med aprilom 2024 in decembrom 2025 povečala za 63 odstotkov. Predlagajo sistematično upravljanje čakalnih seznamov, uvedbo nadomestila za neupravičeno odsotnost na naročenih storitvah, hitrejše zaposlovanje strokovnjakov iz tujine in povečanje vpisnih mest v zdravstvenih programih.
Na področju financiranja svet zagovarja ohranitev obstoječih prispevnih stopenj brez dodatnega zviševanja, uvedbo razvojne kapice na zdravstvene prispevke ter davčne spodbude za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Po njihovih podatkih skupna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje znaša 13,45 odstotka, kar presega povprečje srednjeevropskih držav.
Pozornost namenjajo tudi zdravju zaposlenih. V prvem polletju 2025 je bilo povprečno izgubljenih 5,78 delovnega dne na zaposlenega, delež začasno odsotnih zaposlenih pa je dosegel 13,7 odstotka. Strateški svet zato predlaga digitalno podprto odločanje o bolniškem staležu, zgodnejše vračanje zaposlenih na delo glede na njihove zmožnosti ter davčne spodbude za preventivne programe v podjetjih.
Med predlogi je tudi profesionalizacija upravljanja zdravstvenih zavodov, jasna razmejitev odgovornosti ter uvedba kazalnikov uspešnosti vodstev. Podpirajo tudi regulatorne peskovnike za inovacije in obvezen test javno-zasebnega partnerstva pri večjih investicijah.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da gospodarstvo želi sodelovati pri oblikovanju rešitev. »Učinkovito upravljanje, preglednost delovanja in jasna odgovornost za rezultate so temelj zaupanja v zdravstveni sistem. Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri oblikovanju in izvedbi konkretnih rešitev,« je dejala.
Na zbornici menijo, da lahko okrepljeno partnerstvo med državo, stroko in gospodarstvom prispeva k merljivim izboljšavam slovenskega zdravstvenega sistema.