Po podatkih državnega statističnega urada bo imela Nemčija v letu 2026 v povprečju 2,4 delovnega dne več kot leto prej. Ekonomisti opozarjajo, da vsak dodatni delovni dan prispeva k BDP-ju, kar po nekaterih ocenah pomeni do 0,3 odstotne točke dodatne rasti. Tako se del rasti, ki naj bi znašala med 0,9 % in 1,2 %, lahko pripiše zgolj razporedu praznikov.
Nemčija ostaja zvezna država z različno razporejenimi prazniki po deželah, kar vpliva na število delovnih dni. Bavarska ima največ praznikov, Berlin najmanj. Pomanjkanje enotnosti sproža razprave – vključno s predlogi o ukinitvi določenih verskih praznikov v imenu večje gospodarske učinkovitosti.
V preteklem letu je kancler Friedrich Merz sprožil burne odzive z izjavo, da »Nemci delajo premalo«. Po mnenju delodajalcev je število delovnih ur v Nemčiji občutno nižje od Avstrije, Švice in Italije. V letu 2023 naj bi nemški zaposleni delali v povprečju 1.343 ur, kar je 391 ur manj kot v Italiji.
Tudi napovedi rasti za leto 2026 ostajajo previdne. Bundesbank predvideva rast 0,6 %, Ifo 0,8 %. Kljub vladni napovedi velikih vlaganj v infrastrukturo in obrambo strokovnjaki, kot je Jörg Krämer iz Commerzbank, opozarjajo, da podjetja še vedno dvomijo v uspešnost teh ukrepov. Po anketi združenja malih in srednjih podjetij kar 64 % vprašanih meni, da vlada ne ustvarja pogojev za resno gospodarsko spremembo.
Fiskalni primanjkljaj naj bi se v letu 2026 povečal na več kot 182 milijard evrov, vendar analitiki poudarjajo, da učinek ni samoumeven. V mnogih primerih se projekti izvajajo z zamudo ali pa podjetja ob povečani državni porabi dvignejo cene.
Nekoliko bolj optimističen pogled prihaja iz obrambnega sektorja, kjer naj bi se v prihodnjih mesecih začeli kazati učinki velikih naročil. Poleg tega so bili sprejeti zakonodajni ukrepi za poenostavitev in digitalizacijo postopkov, kar bi lahko olajšalo izvedbo infrastrukturnih projektov.
Čeprav spodbudni ukrepi še niso dali polnega učinka, analitiki opozarjajo, da bi se utegnil zgoditi nenaden preboj – podoben učinku steklenice ketchupa, kjer po dolgem čakanju naenkrat pride vse naenkrat. Do takrat pa ostaja občutek, da je Nemčija sicer zapustila recesijo, a pravo okrevanje še ni povsem tu.