Med vlagatelji je tudi podjetje Boxmark Leather, katerega direktor Marjan Trobiš – sicer tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije – trdi, da je zakon sprejet brez soglasja gospodarstva in da pomeni grob poseg v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. »Ne gre za to, da oporekamo božičnici, oporekamo pa temu, da je obvezna,« je poudaril Trobiš.
Po njegovem mnenju takšna zakonodaja ustvarja nevaren precedens. Bojijo se, da bi v prihodnje lahko sledili še drugi dodatki, »morda spomladanski«, ki bi jih država uvedla brez predhodnega dialoga z gospodarstvom. Opozarja tudi na pomanjkanje predvidljivosti in prehiter zakonodajni postopek.
Pobudo za ustavno presojo je potrdil tudi Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije. GZS je podjetjem nudila tehnično podporo pri pripravi dokumentacije. Katera podjetja poleg Boxmarka sodelujejo v pobudi, vlagatelji za zdaj ne razkrivajo.
Pobudniki so se za samostojen nastop na ustavnem sodišču odločili po tem, ko je njihov predlog za vložitev zahteve preko državnega sveta padel v vodo. Državni svetniki so predlog delodajalske interesne skupine zavrnili.
Zakon, ki je v veljavi od 20. novembra, določa izplačilo zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, kar letos znaša 639 evrov. Regres mora biti izplačan najpozneje do 19. decembra, v primeru likvidnostnih težav pa do konca marca 2026. Izplačilo je oproščeno davkov in prispevkov. Poleg tega zakon ureja še zimski dodatek za upokojence in spreminja sistem normiranih odhodkov za samostojne podjetnike.
Podjetja opozarjajo, da zakon nedopustno posega v ustavno zagotovljene pravice, da je bil sprejet brez ustrezne obravnave in da uvaja retroaktivne določbe. Posebej problematična naj bi bila tudi t. i. omnibus tehnika normiranja, ki združuje več vsebin v en zakon brez jasne povezave med njimi. Na ustavnem sodišču tako želijo preveriti, ali je bil zakon sprejet v skladu z ustavnimi določbami o zakonodajnem postopku in pravni varnosti.