Kadmij v vsakdanji prehrani sproža skrb v Evropi

V Franciji in drugih evropskih državah narašča zaskrbljenost zaradi prisotnosti kadmija v hrani. Težka kovina, ki je znana po svoji rakotvornosti in dolgotrajnem kopičenju v telesu, naj bi bila med glavnimi prehranskimi tveganji za otroke in kronične bolnike.

Kadmij v vsakdanji prehrani sproža skrb v Evropi

Francoski poslanci so konec leta 2025 predlagali zakon, s katerim želijo omejiti uporabo fosfatnih gnojil, ki veljajo za glavni vir kmetijskega onesnaženja s kadmijem. Po poročanju televizije France 3 imajo predlog podporo zdravniške in znanstvene skupnosti. Nacionalna agencija za varnost hrane opozarja, da ima več kot tretjina otrok, mlajših od treh let, v telesu presežene dovoljene vrednosti te kovine.

Kadmij se po zaužitju kopiči v jetrih in ledvicah, kjer lahko ostane desetletja. Pojavlja se predvsem zaradi industrijskih procesov in sežiganja odpadkov, a v prehrano prehaja predvsem skozi umetna gnojila. V Evropi se najbolj kopiči v krompirju, žitih in morskih sadežih, ki so del redne prehrane številnih ljudi.

Krompir je na vrhu seznama, saj prispeva več kot 13 odstotkov celotnega vnosa kadmija. Sledijo žita, zlasti kruh, pšenica in riž. Tudi temna čokolada in kakav lahko vsebujeta višje ravni, zlasti če prihajata iz določenih območij Latinske Amerike. Školjke, kozice in rakovice pa vsebujejo največ kadmija prav v glavah in drobovini – delih, ki jih mnogi še vedno uživajo.

V Sloveniji je Agencija za varno hrano že opozorila, da je sesanje glav rakov lahko tvegano. V nekaterih primerih naj bi vsebovale do tridesetkrat več kadmija kot mišičnina.

Kljub temu pa strokovnjaki poudarjajo, da običajna prehrana pri večini ljudi ne presega kritičnih vrednosti. Težava se pojavi pri ranljivejših skupinah in dolgotrajni izpostavljenosti. Zato se na ravni EU znova pojavljajo pozivi k zaostritvi predpisov, omejevanju uvoza določenih izdelkov in bolj strogi kontroli izvora gnojil v kmetijstvu.