Knjiga naročil je ob zaključku presegla 10 milijard evrov, pri čemer je skoraj 912 milijonov evrov predstavljalo povpraševanje s strani organizatoric izdaje. Transakcijo so vodile banke Barclays, DZ Bank, HSBC, J.P. Morgan, OTP banka in Raiffeisen Bank International, mandat zanje pa je ministrstvo podelilo 2. januarja. Končna velikost izdaje je bila določena ob 14.30, cena pa okrog 17.30, z donosom do dospelosti 3,312 odstotka, kuponom 3,275 odstotka in cenovno vrednostjo 99,675 odstotka.
Po geografski strukturi največ vlagateljev prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice (27 %) ter Združenega kraljestva in Irske (25 %), sledijo Francija z Beneluksom (15 %), Južna Evropa (11 %), nordijske države (8 %), Slovenija (7 %), srednje- in vzhodnoevropske države (5 %) ter ostali (2 %).
Institucionalno gledano je 43 % vlagateljev predstavljalo banke, sledili so upravljavci skladov (28 %), centralne banke in uradne institucije (13 %), zavarovalnice in pokojninski skladi (10 %) ter upravljalci tveganega kapitala (6 %).
Po programu financiranja lahko država letos skupaj najame do 5,251 milijarde evrov dolga, večinoma prek izdaje državnih obveznic, dopolnjeno z zakladnimi menicami in drugimi instrumenti, odvisno od tržnih razmer. Ministrstvo za finance ob tem ocenjuje, da bo javni dolg do konca leta 2025 znašal 66,1 % BDP, kar pomeni postopno zniževanje v skladu s pravili EU, ki zahtevajo znižanje dolga v višini 0,5 odstotne točke BDP na leto, dokler ta ostaja nad 60-odstotnim pragom.