Čeprav gre v tem primeru le za 100 milijonov dolarjev, kar je zanemarljivo v primerjavi s celotnim trgom, analitiki opozarjajo, da ima ta poteza močan simbolni pomen. Direktor naložb Anders Schelde je dejal, da ZDA dolgoročno ne predstavljajo več stabilne obveznice ter da je njihova fiskalna pot vprašljiva, zlasti zaradi visokega dolga in slabe discipline.
Spor glede Grenlandije, kjer Trump javno podpira njeno priključitev ZDA, postaja osrednja točka trenj. Evropski odziv se ne ustavlja zgolj pri kritikah. V ozadju se omenja možnost aktivacije tako imenovanega »trgovinskega bazuka«, ki ga je Evropska unija sprejela leta 2023 za obrambo pred ekonomskimi pritiski. Ideja o začetku strategije "sell America", ki bi vključevala množično prodajo ameriških sredstev, je s tem dobila realne obrise.
Poleg geopolitičnih razlogov so vlagatelji zaskrbljeni tudi zaradi notranjih razmer v ZDA. Neodvisnost ameriške centralne banke je pod vprašajem, javni dolg narašča, inflacijska pričakovanja so višja. Bonitetna hiša Moody's je že avgusta 2025 znižala bonitetno oceno ameriškega dolga s AAA na Aa1, kar je dodatno oslabilo zaupanje.
Negotovost se že odraža na trgih. Dolar je doživel enega največjih padcev v zadnjem letu, njegov indeks se je znižal za skoraj odstotek. Donosnosti ameriških obveznic rastejo, kar kaže na prodajni pritisk, borzni indeksi pa so se obarvali rdeče – Nasdaq je padel za 1,44 odstotka, S&P 500 za približno odstotek.
Čeprav so prvi premiki še omejeni, vlagatelji vse bolj tehtajo posledice političnih odločitev Trumpove administracije, ki že zdaj negativno vplivajo na položaj ZDA kot zaupanja vredne finančne destinacije.