Na londonski borzi je bila cena zlata zjutraj 4639 ameriških dolarjev za unčo (31,1 grama), kar pomeni 1,2-odstotno rast v primerjavi s prejšnjim trgovalnim dnem. Srebro je prvič preseglo mejo 90 dolarjev in doseglo vrednost 91,5535 dolarja, kar je skoraj pet odstotkov več kot dan prej, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Analitiki kot ključen dejavnik izpostavljajo zaostrovanje razmer v Iranu, kar med vlagatelji sproža premike iz tveganih v varne naložbe, predvsem v zlato. Poleg tega so vse glasnejši dvomi o neodvisnosti ameriške centralne banke, kar prav tako spodbuja rast cen.
Zlato je letos pridobilo že več kot sedem odstotkov vrednosti, potem ko je lani zabeležilo kar 65-odstotno rast, najvišjo po letu 1979. Še izrazitejši je bil skok pri srebru, ki se je v letu 2025 podražilo za skoraj 150 odstotkov, v prvih tednih leta 2026 pa še za dodatnih več kot 25 odstotkov.
Srebro, ki poleg funkcije naložbe velja tudi za pomembno industrijsko surovino, ima vlogo pri razvoju novih tehnologij, zlasti v umetni inteligenci, robotiki in zelenih energetskih rešitvah. Visoko industrijsko povpraševanje vpliva tudi na cene drugih kovin, med njimi bakra in kositra, ki beležita prav tako opazen skok.
Glede na negotove razmere na Bližnjem vzhodu in premike na globalnih finančnih trgih vlagatelji pričakujejo, da se bo trend rasti plemenitih kovin nadaljeval vsaj v srednjeročnem obdobju.