WHO aspartam označil kot možno rakotvorna snov, zmerna uporaba neškodljiva

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru WHO, je na podlagi študij aspartam uvrstila na seznam možnih rakotvornih snovi za ljudi, saj so študije ugotovile, da obstajajo omejeni dokazi, da snov lahko povzroči raka. Ob tem agencija poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah za izboljšanje razumevanja povezav med aspartamom in rakom.

"Po našem mnenju je to bolj poziv raziskovalni skupnosti, da poskuša bolje razjasniti in razumeti rakotvorno nevarnost, ki jo lahko ali pa tudi ne predstavlja uživanje aspartama," je dejala predstavnica IARC Mary Schubauer-Berigan.

Skupni strokovni odbor za aditive za živila (JECFA), prav tako pod okriljem WHO, je medtem glede na poročilo sklenil, da študije niso zadostni razlog za spremembo trenutnega najvišjega dopustnega dnevnega vnosa aspartama.

Ta sicer znaša 40 miligramov na kilogram telesne teže. To pa pomeni, da bi morala odrasla oseba, ki tehta 70 kilogramov, zaužiti med 9 in 14 pločevink brezalkoholne pijače z visoko vsebnostjo aspartama, da bi presegla sprejemljiv dnevni vnos, navaja WHO.

"Rak je eden glavnih vzrokov smrti na svetu. Znanost se nenehno širi, da bi ocenila možne dejavnike, ki sprožajo ali pospešujejo nastanek raka," je glede ugotovitev dejal direktor WHO za prehrano in varnost hrane Francesco Branca. Ljudem ne priporoča, da se v celoti odpovedo sladilom, svetuje pa jim zmernost.

Aspartam je eno najbolj razširjenih sladil na svetu, ki se od osemdesetih let prejšnjega stoletja pogosto uporablja v različnih živilih in pijačah, vključno z dietnimi pijačami, žvečilnimi gumiji in nekaterimi mlečnimi izdelki.

V Sloveniji je bila po podatkih, ki so jih sporočili iz Inštituta za nutricionistiko, pri zadnjem pregledu tržišča živil uporaba aspartama označena na več sto izdelkih, včasih tudi v kombinaciji z drugimi sladili.

Najpogosteje so aspartam našli kot sestavino žvečilnih gumijev; prisoten je bil v 71 odstotkih od 142 vzorčenih žvečilnih gumijev. Aspartam je bil mnogokrat dodan tudi v pijače, vključno z nektarji, izotoničnimi napitki, energijskimi pijačami in sirupi, pa tudi v sladice, deserte in jogurte. Posamezne izdelke z aspartamom so našli še med kavnimi pripravki, prigrizki, nadomestki obrokov in piškoti, je pojasnil Igor Pravst z inštituta.

Na Inštitutu za nutricionistiko sicer spremljajo sestavo živil v Sloveniji že vse od leta 2011. Vzorec raziskave je vključeval osvežilne brezalkoholne pijače, nektarje, sokove in energijske ter športne pijače.

"Če smo leta 2019 opažali bistvene spremembe v sestavi energijskih pijač, so se leta 2020 zgodili tudi bistveni premiki v sestavi osvežilnih brezalkoholnih pijač. Delež izdelkov s sladili se je v tej podskupini opazno povečal na 27 odstotkov. Najpogosteje uporabljena intenzivna sladila v pijačah v Sloveniji so bila so acesulfam K, sukraloza in aspartam," so navedli besede Edvine Hafner z inštituta.