Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob predstavitvi poudarila, da je cilj predloga vzpostaviti predvidljiv sistem financiranja. Po novem bi se deset odstotkov pobranega rtv-prispevka namenilo narodnostnim programom, štiri odstotke pa glasbeni produkciji. Vsak odstotek rtv-prispevka znaša približno milijon evrov, kar pomeni okoli deset milijonov evrov za manjšinske programe in štiri milijone za glasbene sestave. Do zdaj je bilo financiranje manjšinskih vsebin pogosto prepuščeno dogovarjanju, zato ministrstvo meni, da je nova ureditev jasnejša.
Glasbena produkcija RTVS se kot javna služba vključuje med temeljne dejavnosti zavoda. Vrečko je izpostavila, da predlog prvič sistemsko ureja položaj Simfoničnega orkestra, Big Banda ter otroškega in mladinskega pevskega zbora.
V razpravi o usklajevanju rtv-prispevka z inflacijo je ministrica pojasnila, da se vlada za to ni odločila, saj bi v obdobjih gospodarskih nihanj lahko prišlo tudi do zmanjšanja prispevka. Po njenem mnenju je stabilen delež financiranja primernejša rešitev.
Predlog prinaša tudi spremembe, ki sledijo evropskemu aktu o svobodi medijev. Gre predvsem za jasnejšo razmejitev pristojnosti med upravo, svetom in finančnim odborom RTVS. Člane finančnega odbora bi po novem imenoval Svet RTVS. Ministrica meni, da takšna ureditev krepi neodvisnost javnega zavoda.
Na RTVS novelo pozdravljajo, saj prinaša stabilnejše financiranje glasbenih sestavov in programov za manjšine. Predsednica uprave Natalija Gorščak je dodala, da bi si želeli tudi usklajevanja prispevka z inflacijo, a da bodo spremembe znotraj zavoda tekle naprej, saj se morajo prilagajati razvoju medijskega in tehnološkega okolja.
V Društvu novinarjev Slovenije obžalujejo, da ni prišlo do avtomatičnega usklajevanja rtv-prispevka s stroški delovanja. Menijo, da bi to dolgoročno zagotovilo finančno neodvisnost edinega javnega medijskega zavoda. Ob tem pričakujejo razvojno usmerjen zakon, ki bi omogočal visoko stopnjo avtonomije in kakovostno ustvarjanje.