Umetnica, rojena kot Waltraud Stockinger leta 1940 v Linzu, je v svojem ustvarjanju pogosto uporabljala lastno telo ter opozarjala na položaj žensk v družbi. Delovala je na področju performansa, filma, fotografije in medijske umetnosti.
Fundacija Valie Export je ob njeni smrti sporočila, da je bilo v središču njenega dela raziskovanje družbenega pogleda na žensko telo ter rušenje tabujev in družbenih norm.
Veliko razburjenja je povzročila leta 1969 z akcijo Genitalpanik, ko je med filmskim festivalom v Münchnu vstopila v kinodvorano v razrezanih hlačah in s tem opozorila na objektivizacijo žensk.
Leto prej je izvedla performans Tapp und Tastkino, v katerem so mimoidoči skozi odprtino v škatli, nameščeni prek njenega telesa, za nekaj sekund lahko otipali njene prsi. S tem je želela opozoriti na odnos družbe do ženskega telesa in pogleda.
Njeno delo je pogosto sprožalo burne odzive, sama pa se je več desetletij soočala tudi s finančnimi težavami in odporom dela javnosti. Kljub temu je vztrajala pri svojem ustvarjanju in poudarjala, da ni mogla delovati drugače.
Pozneje je predavala na umetniških akademijah v Evropi in ZDA ter prejela številna priznanja za svoje delo.
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen jo je označil za vizionarko in enega najpogumnejših glasov umetniške avantgarde.