Glavni razlog za to stanje niso zgolj avtomobili, temveč predvsem individualna kurišča. V mnogih gospodinjstvih se še vedno kurijo stare peči, v katerih izgorevajo vlažna drva, lesni ostanki, barvan les ali celo odpadki. Uporaba neustreznih goriv ne le zmanjšuje učinkovitost ogrevanja, temveč povzroča tudi izpuste strupenih snovi, med katerimi so benzopiren, dušikovi oksidi in delci PM10. Ti delci zaradi svoje majhnosti prodrejo globoko v pljuča, nekateri celo v krvni obtok.
Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti onesnaženemu zraku v Sloveniji vsako leto prezgodaj umre približno 1200 ljudi. Največ posledic nosijo prebivalci kotlin in območij z mirujočim zrakom, kjer se škodljive snovi zadržujejo več dni. Dihalne bolezni, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, možganske kapi, infarkti in celo nevrodegenerativna obolenja se pogosteje pojavljajo pri ljudeh, ki živijo na območjih s pogostimi presežki mejnih vrednosti.
Dimnikarske službe imajo pri nadzoru omejena pooblastila. Trenutno lahko ukrepajo šele, ko stanje neposredno ogroža zdravje ljudi ali premoženje. Veljavna zakonodaja, ki bi omogočala sistematičen nadzor nad emisijami iz individualnih kurišč, je zastarela. V praksi to pomeni, da številna zastarela kurišča še vedno obratujejo, evidence o njihovi uporabi pa so pomanjkljive. Hkrati na trgu ni omejitev glede prodaje zastarelih peči.
Evropska unija je konec leta 2025 sprejela novo direktivo, s katero so bile dovoljene vrednosti za ključne onesnaževalce dodatno znižane. Cilj je izboljšanje kakovosti zraka za vse prebivalce EU, a to bo za Slovenijo zahtevalo večje spremembe na lokalni in državni ravni. Poleg že znanih rešitev, kot so širitev sistemov daljinskega ogrevanja in finančne spodbude za vgradnjo toplotnih črpalk, strokovnjaki predlagajo tudi obvezno zamenjavo najbolj zastarelih peči v določenem roku ter oblikovanje baze podatkov o obstoječih kurilnih napravah.
Načrti Mestne občine Ljubljana vključujejo tudi gradnjo nove sežigalnice, s katero bi rešili težavo z odpadki in hkrati pridobili energijo za ogrevanje. Ena izmed lokacij, ki se pogosto omenja, je območje Most, kjer pa vremenske razmere pogosto ustvarjajo temperaturne obrate, ki preprečujejo kroženje zraka. Zdravniki opozarjajo, da bi se delci iz dimnih plinov lahko zadrževali nad mestom in dodatno poslabšali že tako kritično stanje.
V stroki in civilni družbi se pojavljajo pomisleki. Mnogi menijo, da bi bilo smiselno najprej nasloviti razpršeno onesnaževanje iz gospodinjstev, ki je glavni vir zimskih presežkov. Več raziskovalcev predlaga pripravo dolgoročne strategije, ki bi vključevala boljše načrtovanje ogrevalnih sistemov, poostren nadzor nad prodajo goriv, izobraževanje uporabnikov ter spodbujanje energetske učinkovitosti. Pri tem pa opozarjajo, da mora biti vsak ukrep zasnovan z upoštevanjem socialnih razmer, saj si številni prebivalci ne morejo privoščiti investicij v nove ogrevalne naprave brez državne pomoči.