Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić ter minister za obrambo Borut Sajovic sta se v spremstvu strokovnjakov ZGS seznanila s potekom vzpostavljanja požarnih poti 1. kategorije, katerih skupna dolžina na tem območju presega devet kilometrov. Potem ko je Agrarna skupnost projekt izvedla z evropskimi sredstvi iz Programa razvoja podeželja, je občina Sežana na istem območju postavila še hidrant. Predstavniki vlade so si novo infrastrukturo ogledali tudi na terenu, zatem pa so v prostorih občine predstavili širši sistem ukrepov, ki v regiji tvorijo hrbtenico protipožarne zaščite gozdov.
Požar poleti 2022, ki je opustošil več kot 3700 hektarjev površin na Goriškem Krasu, je zaznamoval pristop k načrtovanju požarne varnosti po vsej regiji. Danes Obalno-kraška regija vključuje približno 725 kilometrov protipožarnih prometnic, ki skupaj z gozdnimi in javnimi cestami omogočajo hiter dostop gasilcev do ogroženih območij. Poleg tega sistem dopolnjujejo še vodni viri, hidranti, helikopterska pristajališča in dodatne poti za osebje na zahtevnem terenu. V območjih z visoko požarno ogroženostjo morajo biti poti razporejene tako, da je vsaka točka v gozdu oddaljena največ 400 metrov od dostopne prometnice, kar pomeni gostoto najmanj 25 metrov poti na hektar.
Pomočnik direktorja ZGS Janez Zafran je poudaril, da že desetletja v sodelovanju z državo, občinami in zasebnimi lastniki skrbijo za preventivno požarno zaščito: »Brez vzpostavljene infrastrukture ni mogoče pravočasno ukrepati. Če požar doseže gozd brez dostopnih poti, so možnosti za zgodnje obvladovanje minimalne.«
Vodja sežanske enote ZGS Boštjan Košiček je dodal, da gre pri nadgradnji protipožarnih prometnic tudi za dolgoročni odziv na podnebne spremembe, ki povečujejo tveganje za nastanek požarov. Po njegovih besedah je cilj ustvariti bolj odporne in stabilne gozdove, kjer bo intervencija možna takoj in bo naravno okolje zaščiteno brez večjih izgub.
Oba ministra sta izrazila podporo nadaljnji krepitvi sistema in pohvalila dobro sodelovanje med državnimi organi, občinami in lokalnimi skupnostmi. Minister Sajovic je ob tem dejal, da brez prostorskega dostopa in tehnične opremljenosti gasilske enote ne morejo pravočasno ukrepati, ministrica Čalušić pa je izpostavila pomen dolgoročnega vlaganja v varovanje okolja, ki se kaže tudi pri obnovi gozdov po požaru iz leta 2022.
Zavod za gozdove poleg načrtovanja poti in usposabljanj sodeluje tudi pri samih intervencijah – z usmerjanjem gasilcev, svetovanjem na terenu in sodelovanjem z obrambnim ministrstvom. Posebej pomemben je bil tudi čezmejni projekt Interreg Karst Safe, ki je v zadnjih letih omogočil boljše povezovanje strokovnjakov, razvoj skupnih protokolov in nadgradnjo varnostnih pristopov v celotni kraški regiji.