Podatki kažejo, da je leta 2025 pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 21 ljudi. Enajst smrtnih nesreč se je zgodilo pri delu v gozdu, osem jih je bilo povezanih s traktorji, dve pa z drugimi vzroki. V prvih petih mesecih letošnjega leta je umrlo že 12 oseb.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je opozoril, da za statistiko stojijo človeške usode in družine. Po njegovih besedah lahko uporaba zaščitne opreme in odgovorne odločitve pogosto preprečijo najhujše posledice.
Posebno skrb vzbujajo nesreče s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo. Lani so zabeležili 73 delovnih nezgod, pri katerih se je poškodovalo 56 ljudi. Osem oseb je umrlo. Med najpogostejšimi vzroki so prevračanje traktorjev in nepazljivost pri delu.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo mogoče večino smrtnih nesreč preprečiti z uporabo varnostnega pasu. V številnih primerih so bili traktorji opremljeni z zaščitno kabino in varnostnim pasom, vendar ga vozniki niso uporabljali. Ob prevračanju so padli iz zaščitenega prostora in končali pod vozilom.
Po podatkih je približno 40 odstotkov registriranih traktorjev opremljenih z varnostnimi pasovi, medtem ko jih okoli 70.000 starejših traktorjev še nima. Strokovnjaki poudarjajo, da je naknadna vgradnja mogoča in cenovno dostopna.
Veliko tveganje ostaja tudi delo v gozdu. Lani je tam umrlo enajst ljudi. Analize kažejo, da večina ponesrečenih ni uporabljala osebne varovalne opreme ali ni bila ustrezno usposobljena za delo. Na Zavodu za gozdove Slovenije zato lastnikom svetujejo, naj se sanacije poškodovanih gozdov lotijo le, če imajo potrebno znanje in opremo. V nasprotnem primeru priporočajo pomoč usposobljenih izvajalcev.
Na področju preventive ima pomembno vlogo tudi simulator prevračanja traktorja, ki je od začetka letošnjega leta obvezen del usposabljanja za vozniško dovoljenje kategorije F. Na praktičen način prikazuje, kako varnostni pas ob prevračanju voznika zadrži v zaščitenem prostoru.
Stroka ob tem opozarja, da večine najhujših nesreč ni mogoče pripisati zgolj naključju. Pogosto so posledica podcenjevanja nevarnosti, neuporabe zaščitne opreme in prevelike samozavesti pri delu. Zato ostaja glavno sporočilo jasno: varnost mora biti vedno na prvem mestu, tudi takrat, ko je treba po ujmi čim prej odpraviti nastalo škodo.