»Paliativna oskrba je nekaj, kar sicer izvajajo javni zdravstveni zavodi po celi Sloveniji, vendar je primer hospica nekaj povsem drugega. Gre za varen kraj, kamor se lahko vsak od nas zateče takrat, ko ve, da se življenje poslavlja. In Ljubhospic je lahko res vzorčen primer, kako ta proces, ki nas vse čaka prej ali slej, narediti dostojanstven,« je dejal dr. Robert Golob.
Po njegovih besedah je bilo to področje na ravni države doslej neurejeno. Zahvalil se je Mestni občini Ljubljana, ki je skrbela za delovanje hiše, ter strateškemu svetu za zdravje in Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki sta prispevala k iskanju sistemske rešitve. »Zdaj je čas, da to skrb prevzame nase država skozi proračunska sredstva in poskrbi, da so dobre prakse lahko na voljo povsod po Sloveniji,« je poudaril.
Napovedal je ustanovitev javnega zavoda Hospic Slovenija, ki naj bi v dveh do štirih letih zagotovil dostop do hospic oskrbe v vseh regijah. Po njegovem mnenju je pomembno, da se ljudje lahko poslovijo čim bližje svojemu domu in svojcem.
Direktor Lekarn Ljubljana Marjan Sedej je predstavil podatke o delovanju hiše Ljubhospic v zadnjem desetletju. V tem času so pospremili 2032 ljudi, organizirali več sto družinskih konferenc in skozi programe žalovanja podprli 8238 svojcev. Približno 60 odstotkov oskrbovanih je prihajalo izven Ljubljane. Povprečna starost umrlih je lani presegla 60 let, med njimi je bilo 82 odstotkov onkoloških bolnikov.
Vodja strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj je poudaril, da ima Slovenija za zdaj le en hospic. »Čeprav se ukvarjamo z zdravstvom, pa pokažemo resnost s tem, kako smo sposobni poskrbeti za tiste, ki se poslavljajo od nas,« je dejal in izrazil upanje, da bo vsaka regija dobila svojo tovrstno ustanovo.