Prenovljena Prešernova domačija v Vrbi odpira interpretacijski center

Prenovljena Prešernova domačija v Vrbi odpira interpretacijski center

Vrba (Gorenjska), 6. februarja 2026 - V Vrbi so odprli prenovljeno rojstno hišo Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, kjer je urejen interpretacijski center. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob odprtju dejala, da prenova prinaša sodobno predstavitev Prešernovega časa in dela ter odpira nove poglede na pesnika in obdobje, v katerem je živel.

Po njenih besedah je Prešernova hiša v Vrbi v simbolnem smislu eden najpomembnejših slovenskih spomenikov, ki ga vsaj enkrat v življenju obišče veliko ljudi. Zato naj bi prostor dobil posebno vlogo, prenovljena domačija pa naj bi delovala tudi kot sodoben muzej in prostor za razprave o preteklosti in današnjem času. Vrečko je povedala, da so prenovili hišo, ki je potrebovala obnovo, ob tem pa uredili interpretacijski kulturni center, namenjen predstavitvi Prešerna, njegove poezije, življenja in časa.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je prenovo označil za pomembno pridobitev ter dejal, da gre za naložbo v zgodovino, kulturo in prihodnost, namenjeno tudi prihodnjim rodovom. Napovedal je, da bosta Prešernova rojstna hiša in interpretacijski center v nedeljo odprta za obiskovalce. Hiša je bila zaradi prenove zaprta leto in pol in bo po nedelji normalno obratovala, interpretacijski center pa bo redno odprt po tem, ko bodo z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica urejene podrobnosti upravljanja.

Razstavo v rojstni hiši je pripravil Gorenjski muzej. Kustos Gašper Peternel je pojasnil, da so z novimi prostori v nekdanjem gospodarskem objektu v hiši lahko uredili jasnejšo postavitev, predmete pa so konservatorsko obnovili. Pri postavitvi so se oprli na prvotno zasnovo razstave iz leta 1939, ki jo je ob odprtju spominske hiše zamislil Fran Saleški Finžgar, dodali pa so še mizo s poezijo in knjigo vtisov.

V gospodarskem poslopju je razstava zasnovana drugače. Peternel je povedal, da so tam ustvarili pripovedni svet, vezan na Prešernovo otroštvo, od rojstva do osmega leta, ko je odšel od doma, in na idejo muz, ki naj bi oblikovale njegovo ustvarjalnost. Direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek je ocenila, da nova stalna razstava odpira nove razsežnosti ter da je Slovenija dobila pomemben center kulture in poezije.

Prenovo je podprla tudi Evropska unija, ki je prek načrta za okrevanje in odpornost prispevala glavnino sredstev za 2,9 milijona evrov vredno naložbo. Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da je Slovenija iz tega mehanizma prejela že več kot 1,5 milijarde evrov. Iz istega vira so zagotovljena tudi sredstva za obnovo stanovanjske hiše na naslovu Vrba 1, kjer dela v vrednosti 1,2 milijona evrov že potekajo in naj bi se končala junija. V objektu so predvideni gostinski lokal, galerija in prostor za umetnike.

Župan je dejal, da bo celota priložnost za razvoj kulturnega turizma, ob tem pa računa na pomoč države pri stroških, saj se bo povečal obseg upravljanja in vsebin. Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman pričakuje, da bodo z novimi vsebinami obiskovalcem ponudili drugačno doživetje, število obiskovalcev Prešernove rojstne hiše pa naj bi se z dosedanjih 19.000 do 20.000 na leto povečalo na 22.000 in več.

Prenovljena Prešernova domačija v Vrbi odpira interpretacijski center

Prenovljena Prešernova domačija v Vrbi odpira interpretacijski center

Vrba (Gorenjska), 6. februarja 2026 - V Vrbi so odprli prenovljeno rojstno hišo Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, kjer je urejen interpretacijski center. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob odprtju dejala, da prenova prinaša sodobno predstavitev Prešernovega časa in dela ter odpira nove poglede na pesnika in obdobje, v katerem je živel.

Po njenih besedah je Prešernova hiša v Vrbi v simbolnem smislu eden najpomembnejših slovenskih spomenikov, ki ga vsaj enkrat v življenju obišče veliko ljudi. Zato naj bi prostor dobil posebno vlogo, prenovljena domačija pa naj bi delovala tudi kot sodoben muzej in prostor za razprave o preteklosti in današnjem času. Vrečko je povedala, da so prenovili hišo, ki je potrebovala obnovo, ob tem pa uredili interpretacijski kulturni center, namenjen predstavitvi Prešerna, njegove poezije, življenja in časa.

Žirovniški župan Leopold Pogačar je prenovo označil za pomembno pridobitev ter dejal, da gre za naložbo v zgodovino, kulturo in prihodnost, namenjeno tudi prihodnjim rodovom. Napovedal je, da bosta Prešernova rojstna hiša in interpretacijski center v nedeljo odprta za obiskovalce. Hiša je bila zaradi prenove zaprta leto in pol in bo po nedelji normalno obratovala, interpretacijski center pa bo redno odprt po tem, ko bodo z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica urejene podrobnosti upravljanja.

Razstavo v rojstni hiši je pripravil Gorenjski muzej. Kustos Gašper Peternel je pojasnil, da so z novimi prostori v nekdanjem gospodarskem objektu v hiši lahko uredili jasnejšo postavitev, predmete pa so konservatorsko obnovili. Pri postavitvi so se oprli na prvotno zasnovo razstave iz leta 1939, ki jo je ob odprtju spominske hiše zamislil Fran Saleški Finžgar, dodali pa so še mizo s poezijo in knjigo vtisov.

V gospodarskem poslopju je razstava zasnovana drugače. Peternel je povedal, da so tam ustvarili pripovedni svet, vezan na Prešernovo otroštvo, od rojstva do osmega leta, ko je odšel od doma, in na idejo muz, ki naj bi oblikovale njegovo ustvarjalnost. Direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek je ocenila, da nova stalna razstava odpira nove razsežnosti ter da je Slovenija dobila pomemben center kulture in poezije.

Prenovo je podprla tudi Evropska unija, ki je prek načrta za okrevanje in odpornost prispevala glavnino sredstev za 2,9 milijona evrov vredno naložbo. Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da je Slovenija iz tega mehanizma prejela že več kot 1,5 milijarde evrov. Iz istega vira so zagotovljena tudi sredstva za obnovo stanovanjske hiše na naslovu Vrba 1, kjer dela v vrednosti 1,2 milijona evrov že potekajo in naj bi se končala junija. V objektu so predvideni gostinski lokal, galerija in prostor za umetnike.

Župan je dejal, da bo celota priložnost za razvoj kulturnega turizma, ob tem pa računa na pomoč države pri stroških, saj se bo povečal obseg upravljanja in vsebin. Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman pričakuje, da bodo z novimi vsebinami obiskovalcem ponudili drugačno doživetje, število obiskovalcev Prešernove rojstne hiše pa naj bi se z dosedanjih 19.000 do 20.000 na leto povečalo na 22.000 in več.