Škofjeloški pasijon velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Gre za spokorniško procesijo po besedilu kapucinskega patra Romualda Marušiča iz leta 1721, ki v dvajsetih prizorih prikazuje Kristusovo trpljenje. Uprizarja se kot ljudsko gledališče na prostem na ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke, pri izvedbi pa sodeluje več sto prostovoljcev.
Zaradi zahtevne organizacije se uprizoritev ponovi vsakih šest let. Pasijon je bil leta 2016 vpisan na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu. Uprizoritve leta 2026 bodo prve po tem vpisu in bodo obenem zaznamovale tudi 300-letnico nastanka rokopisa.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem poudarila: »Škofjeloški pasijon s svojim pomenom presega lokalni okvir ter predstavlja izjemno dediščino slovenske kulture, ki povezuje skupnost, ohranja tradicijo in pomembno prispeva k prepoznavnosti Slovenije.«
Na podlagi sprejetega sklepa bo ministrstvo za kulturo z Občino Škofja Loka sklenilo pogodbo o sofinanciranju, s katero bo država podprla izvedbo pasijona leta 2026.