Turistka je vnaprej rezervirala in plačala bivanje v hostlu, kjer pa je ob prihodu prejela zahtevo za dodatno plačilo. Lastnik je trdil, da ni primerna za nastanitev zaradi starosti, čeprav so pogoji hostla takrat določali le spodnjo mejo 18 let. Kljub njenim ugovorom jo je odstranil in odpeljal v svoj drugi hostel, ki naj ne bi imel starostnih omejitev. Tam ji je zahteval novo plačilo, ki ga je prek spleta tudi izvedla, vendar je bila rezervacija kasneje zavrnjena. Kljub dokazilu o plačilu in zadostnih sredstvih na računu jo je lastnik tudi iz tega hostla odstranil in ob tem kričal, da »nikoli ne bo dobrodošla, ker je temnopolta«. Njeno prošnjo, naj ji dovoli prespati vsaj eno noč, je zavrnil, zato je v strahu poklicala policijo.
Zagovornik je v postopku ugotovil, da je bil pogoj o zgornji starostni meji dodan šele po dogodku, kar potrjuje tudi policijski zapisnik. Prav tako je bilo jasno, da je bila rezervacija v drugem hostlu tehnično izvedena in da je turistka imela sredstva za plačilo, zato je bilo oviranje nastanitve posledica osebne odločitve lastnika. Slednji v postopku ni želel podati pojasnil.
Zagovornik je presodil, da je šlo za neposredno diskriminacijo in nadlegovanje zaradi barve kože, kar je nesprejemljivo, saj morajo biti storitve, ki so namenjene javnosti, dostopne vsem – ne glede na njihove osebne okoliščine.