Na Zagovornika se je obrnil temnopolti kupec, ki je navedel, da ga je varnostnik med nakupovanjem spremljal bolj intenzivno od drugih strank. Po tem, ko je trgovino že zapustil, je varnostnik od njega zahteval, naj se vrne nazaj, ter ga usmeril proti prostoru za osebje. Kupec je še pred tem zunaj trgovine pokazal vsebino vrečke in račun za kupljene izdelke, vendar je varnostnik vrečko pregledal znova. Po pregledu mu je povedal, da temnopoltim ljudem ne zaupa. Del dogodka se je zgodil pred drugimi strankami, zato se je kupec počutil ponižan in je ravnanje doživel tudi kot poseg v osebno dostojanstvo.
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije varnostno službo pozval k pojasnilom, s katerimi bi lahko utemeljila ravnanje varnostnika in ovrgla sum diskriminacije. Varnostna služba je zanikala, da bi varnostnik podajal izjave, povezane z barvo kože, ter navedla, da je ukrepal zaradi zaznanih neskladij in utemeljenih razlogov. Pri tem ni pojasnila, katera neskladja naj bi bila zaznana pri tem kupcu, niti ni navedla meril, po katerih se varnostniki odločajo za nadzor in zadržanje kupcev.
Prav tako varnostna služba kljub več pozivom ni posredovala podatkov o tem, kolikokrat so bili v mesecih pred dogodkom izvedeni podobni nadzori ter kolikokrat in iz katerih razlogov so bili opravljeni pregledi na dan, ko je bil zadržan ta kupec. Zakon o zasebnem varovanju varnostnim službam nalaga obveznost vodenja evidenc o ukrepih, med katere sodi tudi zadržanje oseb.
Ker varnostna služba ni predložila zahtevanih pojasnil in evidenc, se ni razbremenila očitka, da je bil kupec spremljan in zadržan zaradi barve kože. Zagovornik je zato ugotovil diskriminacijo ter presodil, da je bil kupec pri nakupovanju obravnavan neenako. Primer je bil predan v nadaljnjo obravnavo Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve.