Ob dnevu slovenskega športa izpostavili tudi dosežke gluhih športnikov
Ob dnevu slovenskega športa, ki sovpada s 63. mednarodnim tednom gluhih, so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozorili na dosežke gluhih športnikov v tem letu. Slednji so osvojili dve zlati in dve bronasti kolajni na poletnih olimpijskih igrah gluhih ter eno zlato medaljo na svetovnem prvenstvu gluhih v košarki 3x3.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je reprezentativna invalidska organizacija za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom, ki ima za sabo že 91 let delovanja. Obenem pa Športna zveza gluhih Slovenije letos praznuje 30. obletnico obstoja, obogateno s številnimi športnimi dosežki gluhih športnikov na največjih tekmovanjih.
Poleg teh mejnikov bodo v slovenski zvezi na dan slovenskega športa posvetili posebno pozornost tudi peti obletnici sprejetja dveh zakonov, zakona o športu in zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Ta dva sprejeta zakona sta po več kot dvajsetih letih truda ZDGNS prvič izenačila statusne pravice športnikov invalidov z športniki neinvalidi. S tem se je vsaj delno odpravila krivica in nepriznavanje dosežkov dveh gluhih športnikov, menijo pri ZDGNS, in sicer Sabine Hmelina in Sama Petrača, ki sta marca 1992 kot prva slovenska športnika na evropskem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Franciji osvojila prvi medalji za samostojno Slovenijo.
"Če se ozremo trideset let nazaj, odkar deluje Športna zveza gluhih Slovenije, moramo priznati, da smo prehodili trnovo pot in premagali veliko ovir, posebej pri predsodkih do gluhih športnikov in pri razumevanju športa gluhih. Borili smo se z nerazumevanjem športa gluhih s strani države in javnosti. Vse skupaj se je obrestovalo, dobili smo zakonske ureditve, ki gluhe športnike izenačujejo s športniki neinvalidi," je ob tem dejala predsednica Športne zveze gluhih Slovenije, Sabina Hmelina.
