Poročilo Amnesty International: V Evropi se vse bolj spodkopava pravica do protestov
Številne evropske države vse bolj omejujejo pravico do miroljubnih protestov, saj stigmatizirajo in kriminalizirajo protestnike, uvajajo omejitve in se zatekajo k represivnemu zatiranju tistih, ki izražajo svoje nestrinjanje, v danes objavljenem poročilu opozarja Amnesty International. Ob tem poudarja, da pravico do zbiranja ščiti mednarodno pravo.
"Raziskava kaže zelo zaskrbljujočo sliko napadov na pravico do protesta na vseevropski ravni. Po vsej celini oblasti ovirajo, odvračajo, blatijo in nezakonito kaznujejo ljudi, ki miroljubno protestirajo," je opozorila generalna sekretarka mednarodne nevladne organizacije Amnesty International Agnes Callamard.
Danes objavljeno poročilo o stanju pravice do protesta v Evropi med drugim razkriva vseevropski vzorec represivnih zakonov, uporabo nepotrebne ali prekomerne sile, samovoljne aretacije in pregon, neupravičene ali diskriminatorne omejitve ter vse večjo uporabo invazivnih tehnologij nadzora, zaradi česar se pravica do protesta sistematično krči.
Policija se v številnih evropskih državah proti miroljubnim protestnikom, tudi mladostnikom, vse pogosteje poslužuje prekomerne sile. V incidentih v več državah je tako prišlo do resnih poškodb med udeleženci protestov.
Države medtem vse pogosteje uporabljajo tehnologijo za izvajanje ciljno usmerjenega in množičnega nadzora protestnikov. Poročilo kot primer navaja rabo tehnologije za prepoznavanje obrazov, pri čemer je Amnesty International države pozval, naj tovrstno tehnologijo prepovejo.
Poročilo opozarja tudi na zaskrbljujoč trend, ko oblasti jemljejo legitimnost protestnikom in protestom. To počnejo predvsem s škodljivo retoriko, pri čemer se protestnike opisuje na različne načine, kot recimo teroriste, kriminalce, tuje agente in ekstremiste.
To negativno retoriko, vključno z označevanjem protestov za grožnjo javnemu redu oziroma nacionalni varnosti, se uporablja za upravičevanje uvajanja vse bolj restriktivnih zakonov.
V Belgiji, Luksemburgu, na Švedskem in v Švici so denimo oblasti omejile pravico do protesta do te mere, da morajo organizatorji zaprositi za dovoljenje za izvedbo demonstracij. Če protest ni vnaprej prijavljen se interpretira, da je zbiranje nezakonito, kar nato vodi v njegovo razpustitev in aretacije vpletenih.
Tovrstne omejitve, prekomerno odzivanje policije in vsesplošen množični nadzor ustvarjajo strah in ljudi odvračajo od udeležbe na zbiranjih. Ta učinek odvračanja ali zastraševanja pa nesorazmerno vpliva na ljudi, ki pripadajo marginaliziranim skupinam, ki so že tako ali tako podvržene večji nevarnosti nasilja, neenakosti in diskriminaciji, še piše v poročilu.
V poročilu je stanje pravice do protesta v Evropi analizirano v 21 državah, te so Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Srbija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija in Združeno kraljestvo. Analiza je osredotočena predvsem na obdobje med decembrom 2022 in septembrom lani.
