Po podatkih analize so predstavniki levosredinskih strank v razpravi izrekli približno 70 odstotkov vseh besed. Kandidati levega pola – Robert Golob, Vladimir Prebilič, Luka Mesec, Miha Kordiš in Luka Goršek – so skupaj izrekli 2.820 besed. Predstavniki desnega pola – Anže Logar, Jožef Horvat in Tone Kajzer – so zbrali 1.185 besed, kar pomeni približno 30 odstotkov razprave.
Analiza navaja tudi razliko pri številu vprašanj voditeljice Manice Janežič Ambrožič. Kandidati levega pola naj bi prejeli 18 neposrednih vprašanj ali spodbud za repliko, predstavniki desnega pola pa devet. Po navedbah avtorja analize je ta razlika vplivala na večji delež govora na levi strani.
Uvodni del soočenja je bil po analizi v veliki meri posvečen evakuaciji slovenskih državljanov iz Irana. Predsednik vlade Robert Golob je pri tem izrekel največ besed med sodelujočimi in poudaril vlogo diplomatskih povezav pri izvedbi operacije.
Analiza ugotavlja tudi različne pristope političnih polov pri razumevanju mednarodnih odnosov. Levosredinski kandidati so po navedbah avtorja razpravljali o strateški avtonomiji Evrope, odnosih z državami globalnega juga in kritiki svetovnih razmerij moči. Desnosredinski kandidati pa so poudarjali pomen zavezništva z Združenimi državami Amerike in članstva v zvezi Nato kot temelj slovenske varnosti.
Posebej izpostavljen je bil tudi idejni razkorak med stališči Mihe Kordiša in Toneta Kajzerja. Kordiš je zagovarjal kritičen pogled na globalne vojaške strukture in poudarjal potrebo po demilitarizaciji ter večji vlogi držav zunaj zahodnega zavezništva. Kajzer pa je izpostavil pomen ohranjanja trdnih vezi z zahodnimi partnerji in stabilnosti znotraj obstoječih varnostnih struktur.
Avtor analize meni, da soočenje razkriva širšo razpravo o identiteti slovenske zunanje politike in njenem položaju v svetu.