Po podatkih analize sta bila levi in desni politični pol po količini izgovorjenih besed skoraj povsem izenačena. Levi pol je zbral 50,3 odstotka besed, desni pa 49,7 odstotka. Takšna razporeditev kaže na zelo uravnoteženo porazdelitev časa v razpravi. Med posameznimi kandidati je največ besed izrekel Janez Janša.
Analiza izpostavlja tudi razlike v rabi besednih vrst. Anže Logar naj bi uporabljal največ samostalnikov, s čimer po oceni avtorja gradi podobo umirjenega in tehnokratskega nastopa. Njegova najpogosteje uporabljena beseda naj bi bila »sodelovanje«. Robert Golob naj bi pogosto uporabljal številke in statistične podatke, s katerimi utemeljuje politične dosežke. Janez Janša pa naj bi z večjo rabo glagolov in pridevnikov ustvarjal bolj dinamičen slog nastopa.
Poseben del analize se posveča uporabi osebnih zaimkov. Pri Anžetu Logarju in Zoranu Stevanoviću je pogostejša uporaba zaimka »jaz«, medtem ko sta Robert Golob in Luka Mesec pogosteje uporabljala kolektivni zaimek »mi«. Po oceni avtorja to kaže na razlike v komunikacijskem pristopu med poudarjanjem osebne odgovornosti na eni strani in poudarjanjem delovanja vlade ali institucij na drugi.
Analiza obravnava tudi različna retorična orodja, med katerimi izpostavlja polarizacijo, strašenje, poenostavljanje kompleksnih tem in uporabo abstraktnih pojmov. Z uporabo metod obdelave jezika so avtorji ocenili, kako pogosto posamezni kandidati posegajo po teh pristopih.
Po ugotovitvah analize naj bi Zoran Stevanović pogosto uporabljal polarizacijski način govora, Janez Janša pa naj bi večkrat posegal po opozorilih o nevarnostih in konfliktih. Anže Logar naj bi se večinoma izogibal ostrim izrazom ter uporabljal bolj splošne in abstraktne pojme. Luka Mesec naj bi poudarjal družbene razlike, Vladimir Prebilič pa naj bi uporabljal bolj umirjen, strokovno usmerjen jezik.
Robert Golob naj bi pogosto uporabljal statistične podatke za razlago političnih vprašanj, Jernej Vrtovec pa naj bi kompleksne teme predstavljal v bolj poenostavljeni obliki. Matjaž Han po analizi izstopa po uravnoteženem načinu nastopanja brez izrazitih retoričnih skrajnosti.
Avtor analize meni, da razprava razkriva različne komunikacijske strategije kandidatov ter način, kako skušajo nagovoriti volivce v času pred volitvami.