Komisijo, ustanovljeno aprila 2024, vodi poslanka Alenka Jeraj. Na več kot 40 sejah so zaslišali številne priče, preučili dokumentacijo in se osredotočili na približno 27 primerov iz obdobja od leta 1965 do danes. Po njenih besedah je komisija zaznala več odstopanj in pomanjkljivosti pri vodenju dokumentacije v bolnišnicah, matičnih knjigah, pogrebnih postopkih in posvojitvah.
Decembra je bila po sodni odredbi opravljena tudi ena ekshumacija, za katero še čakajo rezultate analize DNK.
V razpravi so nekateri poslanci poudarili pomen tematike. Eva Irgl je opozorila, da gre za kršitve človekovih pravic in sistemske pomanjkljivosti. Predrag Baković je dejal, da matere pogosto niso vedele, kje so njihovi otroci pokopani, in da so bile izključene iz informacij. Aleksander Reberšek je poročilo označil za pretresljivo, Alenka Helbl pa je vlado pozvala k pripravi rešitev, ki bi staršem omogočile dostop do informacij in pravno podporo.
Nasprotno je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič izpostavila, da komisija ni dokazala ničesar konkretnega in da je šlo po njenem mnenju predvsem za politično izkoriščanje stisk ljudi.
Del razprave je zaradi občutljivih osebnih podatkov potekal tudi na zaprti seji, kjer so obravnavali dodatni del poročila brez oznake tajnosti. Preiskava se za zdaj ne nadaljuje.