Predlagatelji ocenjujejo, da bi zakon prinesel ugodnejše pogoje za gospodarstvo. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je dejal: »Država mora ljudem omogočati, da uspejo, da razvijajo svoj potencial, ne pa da jih drži na kratko.«
Vlada, ki opravlja tekoče posle, zakon zavrača. Finančni minister Klemen Boštjančič meni, da predlog prinaša fiskalna tveganja in ne ponuja ustreznih razvojnih rešitev. Ob tem je opozoril tudi na vprašanja Evropske komisije glede morebitnega sprejetja zakona.
Na seji je razpravo zaznamovalo tudi omejevanje časa za govor, kar je sprožilo odzive poslancev Svobode, ki so ocenili, da takšna odločitev presega pristojnosti predsedujočega odboru.
Obsežne pripombe je podala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Opozorila je, da predlog združuje več različnih zakonodajnih področij brez jasne vsebinske povezave, zato bi bilo posamezne rešitve smiselno obravnavati ločeno. Po njihovem mnenju zakon tudi po vsebini ne deluje kot interventen, saj vključuje dolgoročne sistemske spremembe.
Med predlaganimi ukrepi so znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila in energente, spremembe pri obdavčitvi najemnin, uvedba socialne kapice ter prilagoditve sistema samostojnih podjetnikov. Predlog vključuje tudi ukrepe na področju pokojnin in zdravstva, med drugim možnost prejemanja polne pokojnine ob delu ter spremembe pri sodelovanju med javnim in zasebnim zdravstvom.
Odbor je zavrnil predlog, da bi o zakonu pripravili javno predstavitev, kljub temu pa so svoja stališča predstavili tudi predstavniki različnih organizacij. Razprava o predlogu se nadaljuje.